UPRS Sodba IV U 56/2017-11

Jedro

Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 8. 2015 izhaja, da gospodarski objekt meri 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, do vmesne lege 4.90 m in do čopa 7.20 m, etažnosti pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Iz zapisnika izhaja tudi, da je pritličje objekta starejše, kamnite izvedbe, podstrešje pa je leseno, z vgrajenimi okni, streha je dvokapnica s čopom na vzhodni in zahodni strani, pokrita z novo opečno kritino, s smerjo slemena V-Z. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da izvedba del, pomeni poseg v konstrukcijske elemente gospodarskega poslopja, torej gre za rekonstrukcijo objekta (v nasprotju z deli, dovoljenimi v odločbi UE C.). Ker v zadevi ni sporno, da si tožnik za sporen poseg, v skladu z določbo 3. člena ZGO-1, ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, ki narekuje uporabo določbe 152. člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odredil, da mora inšpekcijski zavezanec A.A., takoj po vročitvi te odločbe, ustaviti rekonstrukcijo ostrešja in podstrešja gospodarskega objekta na zemljišču s parc. št. 31/2, k.o. .... V 2. točki izreka je odločil, da mora inšpekcijski zavezanec do 31. 12. 2016 odstraniti ostrešje in podstrešje gospodarskega objekta pravokotnih tlorisnih dimenzij 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, višine do vmesne lege 4.90 m in višine do čopa 7.20 m, na zemljišču s parc. št. 31/2 , k.o. .... V 3. točki izreka je prvostopenjski organ zavezancu zagrozil, da bo začel v primeru neizvršitve naloženega dejanja postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo in v 4. točki izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V 5. točki izreka je odločil, da pritožba ne zadrži njene izvršitve in v 6. točki izreka, da stroški postopka niso nastali.

2. Odločitev je sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi odločbe drugostopenjskega organa, št. 0612-155/2013-7-00641130, ugotovitev inšpekcijskega pregleda z dne 18. 8. 2015 ter zaslišanja inšpekcijskega zavezanca z dne 7. 10.2015 in B.B. z dne 20. 11. 2015. Temelji tudi na vpogledu v odločbo o priglasitvi del, št. 35012-412/2001-0444, ki jo je 16. 7. 2001 izdala Upravna enota C. (v nadaljevanju UE C.). Na podlagi navedenih dejstev je prvostopenjski organ ugotovil, da se je rekonstrukcija ostrešja in podstrešja gospodarskega objekta izvajala brez pridobljenega gradbenega dovoljenja, s čimer je bila kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 20. 2. 2017 odpravilo in nadomestilo 4. točko izreka odločbe prvostopenjskega akta, v ostalem pa pritožbo zavrnilo.

4. Tožnik v vloženi tožbi predlaga odpravo obeh izpodbijanih aktov ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je solastnica nepremičnine, v deležu do 2/5, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v C., št. P 78/2009 z dne 16. 6. 2010, B.B.. Solastninsko pravico je B.B. pridobila po tem, ko je tožnik izvedel nelegalno gradnjo in jo je treba v postopku šteti tako za investitorja kot lastnika. Upravna organa sta namreč odločitev oprla na ugotovitev, da je bila gradnja izvedena v letih 2001 do 2005, ko je bil v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen samo inšpekcijski zavezanec, ki bi naj sam izjavil, da je edini investitor obnove objekta. S prisilnim ukrepom bo poseženo tudi v solastnino B.B..

5. Nezakonita je izpodbijana odločba tudi zato, ker je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik namreč ni izvajal rekonstrukcije objekta, ampak je obstoječe dotrajane elemente plošče med pritličjem in podstrešjem ter dotrajane elemente ostrešja in strehe samo zamenjal z novimi elementi enake velikosti, enake oblike in enakega materiala, vse skladno z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 16. 7. 2001. Meni, da gradbena inšpektorica samo ugiba o gradnji izkoriščenega podstrešja, glede na pozicijo oken pod streho, saj si notranjosti objekta ni mogla ogledati. Ogleda ni izvedla, čeprav bi lahko tožnika za to tudi zaprosila. Sklicuje se na določbo 7.2 točke 2. člena ZGO-1, ki definira pojem rekonstrukcije, vendar inšpektorica teh pogojev ni ugotavljala, zato je obrazložitev izpodbijane odločbe neskladna z dejanskim stanjem. Ker sta torej izpodbijani odločbi nezakoniti in ker ukrep ni naložen obema solastnikoma, tožnik pa je gradnjo izvedel v skladu z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je tožbeni zahtevek utemeljen.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Z izpodbijano odločbo je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje. Po 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja. V obravnavanem primeru je sporna rekonstrukcija ostrešja in podstrešja gospodarskega objekta na zemljišču s parc. št. 31/2, k.o. ... in v tej zvezi vprašanje, ali je bila sporna rekonstrukcija izvedena v skladu z odločbo UE C. o priglasitvi del, št. 35012-412/2001-0444 z dne 16. 7. 2001, ter vprašanje pravilnosti določitve inšpekcijskega zavezanca.

9. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 152. člena ZGO-1, po katerem pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Kaj pomeni nelegalno gradnjo, izhaja iz 12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki določa, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Iz navedenega izhaja, da je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.

10. Na podlagi navedenega je tako v zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali je tožnik dela na gospodarskem objektu, na zemljišču s parc. št. 31/2, k.o. ..., izvajal skladno z odločbo UE C. o priglasitvi del, št. 35012-412/2001-0444 z dne 16. 7. 2001, ali je na tem objektu izvedel rekonstrukcijo v smislu 7.2. točke 2. člena ZGO-1.

11. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 8. 2015 izhaja, da gospodarski objekt meri 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, do vmesne lege 4.90 m in do čopa 7.20 m, etažnosti pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Iz zapisnika izhaja tudi, da je pritličje objekta starejše, kamnite izvedbe, podstrešje pa je leseno, z vgrajenimi okni, streha je dvokapnica s čopom na vzhodni in zahodni strani, pokrita z novo opečno kritino, s smerjo slemena V-Z. Nadalje je bilo ugotovljeno, da leseno strešno konstrukcijo na severni in južni strani podpirajo v betonske podstavke vgrajeni leseni stebri in sklenjeno, da je vidno, da ima objekt v delu podstrešja in ostrešja v celoti na novo izvedeno leseno konstrukcijo. Navedene ugotovitve podpirajo zapisniku priložene fotografije in tožnikova izjava podana na zapisnik dne 7. 10. 2015, v kateri je izjavil, da je spomladi 2002 odstranil celotno ostrešje in podstrešje, tako da je ostala samo zidana pritlična konstrukcija ter nekatere grede na podstrešju, vse ostalo pa je novo.

12. Po 7.2. točki 2. člena ZGO-1 je rekonstrukcija objekta (med drugim) izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

13. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da izvedba del, opisanih v 11. točki izreka, pomeni poseg v konstrukcijske elemente gospodarskega poslopja, torej gre za rekonstrukcijo objekta (v nasprotju z deli, dovoljenimi v odločbi UE C. o priglasitvi del, št. 35012-412/2001-0444 z dne 16. 7. 20019). Ker v zadevi ni sporno, da si tožnik za sporen poseg, v skladu z določbo 3. člena ZGO-1, ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, ki narekuje uporabo določbe 152. člena ZGO-1.

14. Sodišče se je v nadaljevanju opredelilo tudi do tožbenega ugovora nepravilne ugotovitve inšpekcijskega zavezanca. Tožniku pojasnjuje, da ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene oziroma nelegalne gradnje, posredno pa je zavezanca mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Takšno stališče izhaja tudi iz obsežne upravno sodne prakse s tega področja (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 202/2013). Navedena določba namreč zapolnjuje pravno praznino, kdo je inšpekcijski zavezanec, ki se mu izreče ukrep iz 152. člena ZGO-1. Tako se sankcije iz 152. člena ZGO-1 primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. Ugotovitev prvostopenjskega organa, da je tožnik inšpekcijski zavezanec, ima podlago v listinah priloženega upravnega spisa, predvsem zapisniku o zaslišanju tožnika z dne 20. 11. 2015, kjer je tožnik izrecno izjavil, da je investitor rekonstrukcije ostrešja in podstrešja on sam, kar pomeni, da je ugotovitev, da je tudi zavezanec on sam, pravilna.

15. Po navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

16. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka nositi svoje stroške sama, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1381/2014
• UPRS Sodba I U 1640/2017-8
• sodba U 2497/2008