UPRS Sodba IV U 109/2017-14

Jedro

Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Slovenski podjetniški sklad z izpodbijanim sklepom ni odobril tožnikove vloge, vložene na podlagi Javnega razpisa za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2017 (P2 2017) (Uradni list RS, št. 14/17, v nadaljevanju Javni razpis). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prispelo 80 vlog, 30 iz vzhodne kohezijske regije in 50 iz zahodne kohezijske regije. Vloga tožeče stranke je bila obravnavana v sklopu skupine podjetij iz vzhodne kohezijske regije in je pridobila 66 od 100 možnih točk. Nobena vloga vlagatelja, ki je pridobila manj kot 60 točk, ne more pridobiti sofinanciranja. Ker je več vlagateljev znotraj kohezijske regije doseglo 60 ali več točk, kot je na razpolago razpisanih sredstev, so imeli prednost tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk. Prag števila točk v sklopu skupine podjetij iz vzhodne kohezijske regije, s katerim je odobrena subvencija, je 68 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi petih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo, vsako merilo ima ustrezno število podrazredov. Vloge so bile ocenjevane po naslednjih merilih: 1) dosežene točke na DEMO dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2016, 2) višina osnovnega, podjetnikovega oziroma zadružnega kapitala na dan 31. 3. 2017, 3) inovativnost, 4) tržna naravnanost in pretežni prodajni trg in 5) reference in zaposlenost lastnikov v podjetju. Pri 1. merilu je tožeča stranka dosegla 21 točk od skupno 35 možnih, pri 2. merilu 20 od 20 točk, pri 3. merilu je prejela 10 od 20 točk, pri 4. merilu je dobila 0 od 10 točk, pri 5. merilu pa je prejela 15 od 15 točk. Ker tožnik s tožbo izpodbija sklep glede 4. merila - tržna naravnanost in pretežni prodajni trg, sodišče povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa le v tem delu.

2. Pri merilu tržna naravnanost in pretežni prodajni trg tožnik točk ni prejel, saj iz njegove vloge izhaja, da je pretežni prodajni trg za predmet projekta Slovenija, v letu 2020 pa je predvidenih okoli 5% prihodkov izven domačega trga.

3. Tožeča stranka odločitvi oporeka in vlaga tožbo, s katero sodišču predlaga, da zaradi bistvenih kršitev v postopku obravnave vloge in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. V tožbi navaja, da je tožena stranka dne 24. 3. 2017 objavila javni razpis z namenom sofinanciranja zagona inovativnih podjetij. V 5. točki Javnega razpisa je določila merila za izbor vlog in način dodeljevanja sredstev podjetjem. Z razpisnimi pogoji je bilo pri 4. merilu določeno, da lahko vlagatelj pridobi točke, če je v povezavi z uvajanjem proizvoda/storitve izdelal strategijo trženja, ki jo predstavi v sklopu predstavitvenega načrta ali kot samostojno prilogo. Če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg za predmet projekta Slovenija, vlagatelj ne pridobi točk, če je pretežni trg za predmet projekta Slovenija in okoliške države (Avstrija, Hrvaška, Italija ali Madžarska) in/ali države jugovzhodne Evrope, vlagatelj pridobi 5 točk, če pa je pretežni trg za predmet projekta širši evropski trg, lahko vlagatelj pridobi 8 točk. V kolikor je vlagatelj izdelal strategijo trženja in je pretežni trg za predmet projekta celotni svetovni trg - globalni trg, lahko pridobi 10 točk. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka zmotno ocenila 4. merilo. V postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Ni ji jasno, kako je tožena stranka prišla do sklepa, da je pretežni prodajni trg za predmet projekta Slovenija, saj ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora vlagatelj zadostiti določenemu odstotku prodaje v tujini. Z razpisnimi pogoji je bilo določeno, da vlagatelj pridobi 5 točk, če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg za predmet projekta Slovenija in okoliške države, iz česar po mnenju tožnika sledi, da je za zadostitev temu pogoju potrebna le prisotnost na trgu ene izmed naštetih držav, ne pa odstotek prodaje v njej. Ker je tožeča stranka v svoji vlogi predvidela prodajo na hrvaškem trgu, bi to moralo zadostiti navedenemu kriteriju iz razpisne dokumentacije in bi ji morala tožena stranka dodeliti 5 točk. Tožeča stranka meni tudi, da izpodbijani upravni akt nima vseh sestavin, ki jih zahteva 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ne vsebuje zadostne obrazložitve. Hkrati naj bi tožena stranka kršila ustavno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava RS), saj 4. merila ni dovolj natančno razdelala. Razpisna dokumentacija namreč ne definira pojma „pretežni prodajni trg“, prav tako ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi se lahko določila meja med pretežnim prodajnim trgom in tistim, ki to ni. Komisija je tako za dodelitev sredstev arbitrarno določila navidezno mejo in s tem vlagatelje postavila v neenak položaj. Slednje izhaja tudi iz primerjave z vlogo podjetja A. d.o.o., ki se je prav tako prijavilo na Javni razpis. Iz sklepa tožene stranke, s katerim je bila njegova vloga zavrnjena, je razvidno, da je pretežni trg za predmet prodaje širši regionalni trg, kasneje pa obstaja možnost širitve na širši evropski trg. Komisija je zato vlogi podjetja A. d.o.o. pri 4. merilu dodelila 8 točk, čeprav je predvideni relativni delež prodaje v tujini primerljiv s tožnikovim.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem oporeka tožbenim navedbam in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. V odgovoru na tožbo obširno navaja pravne podlage, na podlagi katerih je bil objavljen Javni razpis Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2017. Glede tržne naravnanosti in pretežnega prodajnega trga je komisija toženke, kot že iz naziva merila jasno izhaja, ocenjevala pretežni prodajni trg. Pri tem je upoštevala tako opise stranke v strategiji trženja oziroma predstavitvenem načrtu v poglavjih 4., 5. in 7., kot v finančni prilogi, ki je priloga predstavitvenega načrta, ter sam produkt oziroma storitev, ki jo bo ponudila na trgu. V primeru tožeče stranke gre za storitev dostave prigrizkov, za katero je komisija mnenja, da je verjetnost širitve zelo omejena. Tožeča stranka je v vlogi jasno opredelila prioriteto slovenskega trga in vstop na trg Hrvaške do konca leta 2018, prav tako pa je pretežnost domačega trga potrdila tudi v finančni prilogi. V primeru tožeče stranke je, glede na njene načrte, domači trg pretežni trg. Prodaja izven Slovenije je zanemarljiva, tožeča stranka pa tudi v poslovnih letih do leta 2021 načrtuje kar 95% prihodkov od prodaje na domačem trgu in zgolj 5% na trgih izven Slovenije. Komisija je tako proučila vlogo v celoti in ne zgolj finančno prilogo predstavitvenega načrta, zato tožena stranka zavrača tožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa je jasna. V zvezi s tožbenimi navedbami, da 4. merilo v Javnem razpisu ni dovolj natančno razdelano, tožena stranka navaja, da je Javni razpis usklajen s posredniškim organom, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju ministrstvo), ki je tudi neposredni proračunski uporabnik, medtem ko tožena stranka nastopa v vlogi izvajalskega organa. Tudi primerjava s konkurentom na razpisu, podjetjem A. d.o.o., ni na mestu, saj podjetji ne tržita enakih produktov oziroma storitev, niti nista konkurirali v istih kohezijskih regijah. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z dodeljevanjem točk oziroma ocenjevanjem po merilih, sodišče meni, da je bil glede na podatke upravnega spisa postopek ocenjevanja skladen s pogoji Javnega razpisa. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da so postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.

7. V obravnavani zadevi je sporno število točk, ki jih je tožeča stranka prejela pri 4. merilu - strategija trženja in pretežni prodajni trg. Iz 4. točke III. poglavja razpisne dokumentacije izhaja, da lahko vlagatelj pridobi točke, če je v povezavi z uvajanjem proizvoda ali storitve izdelal strategijo trženja. Točk se mu ne dodeli, če je pretežni trg za predmet projekta Slovenija. Če je pretežni trg za predmet projekta Slovenija in okoliške države ali države jugovzhodne Evrope, pridobi vlagatelj 5 točk, če je pretežni trg za predmet projekta širši evropski trg 8 in če celotni svetovni trg 10 točk. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da se bo tožnik pretežno pojavljal v Sloveniji, da pa do leta 2021 načrtuje 5% prihodkov na Hrvaškem. Glede na navedeno je toženka po presoji sodišča tržno naravnanost pravilno ocenila, in sicer da je predmet projekta pretežno slovenski in ne regionalni trg, kar bi mu prineslo 5 točk. Svojo odločitev, ki izhaja iz tožnikovih podatkov, je tudi ustrezno obrazložila. Po presoji sodišča tožnikovo načrtovanje 5% prihodkov na hrvaškem trgu v prihodnosti ne daje podlage za dodelitev točk za prodajo njegovih izdelkov na regionalnem trgu.

8. Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, na katero se v tožbi sklicuje tožnik, se pri javnih razpisih odraža v zahtevi po enakopravnem obravnavanju vlog vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis. Vloge prijaviteljev morajo biti namreč ocenjene na podlagi vnaprej znanih, enakih in jasnih meril, ki se morajo uporabiti pri oceni vlog vseh prijaviteljev na enak način (sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013). Da bi tožena stranka razpisna merila pri oceni vlog ne uporabila enako za vse prijavitelje, iz podatkov v spisu ne izhaja, različne ocene neprimerljivih subjektov pa po presoji sodišča ne pomenijo neenakega obravnavanja prijaviteljev v smislu 14. člena Ustave RS.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K II. točki izreka:

10. Sodišče je o stroškovnem zahtevku tožeče stranke odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kakršen je tožnikov obravnavani primer, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 243/2013
• sodba I U 1333/2009
• UPRS Sodba I U 73/2020-30