UPRS Sodba IV U 33/2018-34

Jedro

2. točka prvega odstavka 179. člena ZUP določa, da se za nično izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da za uporabo tega ničnostnega razloga ne zadošča navedba predlagateljice, da je izkazan utemeljen sum, da so odgovorne osebe upravnega organa storile kaznivo dejanje. Izredna pravna sredstva je mogoče uveljavljati zgolj iz razlogov, navedenih v zakonu, zato s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče dopolnjevati oziroma odpravljati nepravilnosti v dejanskem stanju. Tožnica namreč navaja, da bi naj prišlo v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, še pred izdajo odločbe prvostopenjskega organa o vpisu novega stalnega prebivališča v register stalnega prebivalstva na naslov CSD C., do nepravilnosti. Slednje naj bi se nanašale na postopkovne kršitve (nepravilno vročanje uradnih pisanj) in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, torej tožnica v bistvu uveljavlja kršitve, katerih utemeljenosti (z ozirom na naravo predloga) upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Žalec je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog A.A. za izrek ničnosti odločbe Upravne enote Žalec, št. 210-137/2013-30 z dne 25. 11. 2013 (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da stroški postopka niso bili zaznamovani.

2. Odločitev je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev, da se odločba izreče za nično, če je izpolnjen eden izmed razlogov, navedenih v prvem odstavku 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V postopku za izrek ničnosti se presoja obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj.

3. Predlagateljica je v svojem predlogu navedla, da obstaja utemeljen sum, da so odgovorne osebe upravnega organa storile kaznivo dejanje, torej je uveljavljala ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Upravni organ je ugotovil, da ni bilo zaznati nobenega dejanja, ki bi ga v zvezi z izdajo odločbe Upravne enote Žalec, št. 210-137/2013-30 z dne 25. 11. 2013, bilo treba presojati kot kaznivo dejanje. Predlagateljica je uveljavljala tudi ničnostni razlog po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. V obravnavanem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je bilo novo stalno prebivališče predlagateljice že vpisano v register stalnega prebivalstva, torej je bila odločba izvršena. Po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pa se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Teh okoliščin predlagateljica ni izkazala. Po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pa se za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Tega razloga predlagateljica ni izkazala, niti ga ni ugotovil upravni organ po uradni dolžnosti, zato je predlagateljičin predlog za izrek ničnosti na tej pravni podlagi neutemeljen. Ker ničnostni razlogi, ki jih je navedla predlagateljica, niso podani, v postopku za izrek ničnosti pa ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja nepravilne uporabe materialnega prava ali kršitve določb postopka, je bilo treba predlog zavrniti.

4. O pritožbi zoper izpodbijani pravni akt je odločalo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pritožbo zavrnilo.

5. Tožnica v vloženi tožbi odločitvi upravnega organa, kot nepravilni, nezakoniti in neustavni, oporeka. Sodišču predlaga, da odloči vsebinsko in ne zgolj z odpravo odločbe. V tožbi tožnica povzema razloge, ki jih je navedla v pritožbi zoper izpodbijano odločbo in pojasnjuje, da ni vložila predloga za izrek ničnosti, ampak je 16. 8. 2017 urgirala z zahtevo za izrek ničnosti nezakonite odločbe, ki se je nanašala na odločbo o nezakonitem izbrisu naslova njenega stalnega prebivališča v B. iz registra stalnega prebivalstva ter na prisilni nezakoniti vpis fiktivnega naslova na naslovu Centra za socialno delo C. (v nadaljevanju CSD C.). Niti enkrat ni zapisala številke upravne odločbe, ker je sploh ni videla, oziroma ji ni bila vročena. Tožnica torej akta, katerega ničnost zahteva, ni nikoli definirala, prav tako ni svoje vloge opredelila kot predloga.

6. Svoje navedbe utemeljuje z jezikovnega stališča in kot nepravilno ocenjuje, da drugostopenjski organ na te navedbe ni odgovoril. Poudarja, da sta upravna organa ignorirala vse njene navedbe, v katerih pojasnjuje, da ji odločba nikoli ni bila vročena. Dokaz pravilnega ravnanja ne more biti niti inšpekcijski zapisnik, ker ni neizpodbiten in dokaz zakonitosti ravnanj in dejanj državnega organa. Primerja ugotovitve med upravnim nadzorom mag. D.D. in mag. E.E. in opozarja, da so kljub identičnem predmetu nadzora ugotovitve različne. Povzema vsebino svoje „urgence z zahtevo za izrek ničnosti nezakonite odločbe“ z dne 14. 8. 2017 in v nadaljevanju zahteva, da Upravna enota Žalec odpravi nezakonit izbris iz centralnega registra prebivalstva brez njene vednosti in samovoljen in nezakonit vpis na naslov CSD C., s čimer so se kršile določbe Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb) in Ustave RS. Povzročila se ji je tudi velika materialna in nepopravljiva škoda in zelo hude duševne bolečine, težave in skrbi.

7. Sklicuje se na določbo 96. člena ZUP, ki določa način vročanja in pojasnjuje, da bi moral biti postopek izbrisa iz centralnega registra prebivalstva vezan na zakoniti postopek oziroma zakonito ugotovitev, da državljan na naslovu že dalj časa ne prebiva, kar jasno izhaja iz določbe 8. člena ZPPreb. Tega postopka Upravna enota Žalec ni izpeljala na zakoniti način. Poleg tega je Upravna enota Žalec kršila tudi četrti odstavek 8. člena ZPPreb, saj sme upravna enota državljanom prebivališče prijaviti na CSD šele po zakonito izpeljanem postopku in če je izpolnjen še dodaten pogoj, da na tem naslovu pridobiva pomoč v materialni obliki in da na območju pristojnega organa tudi dejansko živi.

8. Tožnica ni bila seznanjena s postopkom izbrisa stalnega prebivališča, niti postopkom prijave fiktivnega naslova, zato ji je nastala škoda, ki še traja. Na poštni nabiralnik CSD je romala vsa pošta, ki jo je dobivala A.A. kot samostojna novinarka in jo je CSD tudi samovoljno zadržal. Pojasnjuje, da jo je UE Žalec razžalila, ponižala, degradirala, diskreditirala, razčlovečila in osramotila, kar se je vse izrazilo na duševnih bolečinah. Z navedenimi ravnanji je utemeljen sum storitve kaznivega dejanja pristojnih oseb upravne enote in sum storitve kaznivega dejanja. Iz navedenega razloga je od upravne enote zahtevala takojšen izrek ničnosti, kot to zahteva 279. in 280. člen ZUP.

9. Sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in zaradi nezakonitosti napadene odločbe tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in upravni enoti naloži, da ugodi njenim zahtevam iz „urgence z zahtevo za izrek ničnosti nezakonite odločbe“. Zahteva tudi, da mora upravna enota o izreku ničnosti nezakonite prvostopenjske odločbe obvestiti vse pristojne organe ter predlaga povrnitev stroškov postopka.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja na navedbah izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Tožena stranka je izpodbijano odločitev oprla na ugotovitev, da tožnica ni izkazala zatrjevanih ničnostnih razlogov iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, 5. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

13. Določba 279. člena ZUP navaja razloge, zaradi katerih se mora odločba izreči za nično. Tako 2. točka prvega odstavka 179. člena ZUP določa, da se za nično izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da za uporabo tega ničnostnega razloga ne zadošča navedba predlagateljice, da je izkazan utemeljen sum, da so odgovorne osebe upravnega organa storile kaznivo dejanje. Izredna pravna sredstva je mogoče uveljavljati zgolj iz razlogov, navedenih v zakonu, zato s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče dopolnjevati oziroma odpravljati nepravilnosti v dejanskem stanju. Tožnica namreč navaja, da bi naj prišlo v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, še pred izdajo odločbe prvostopenjskega organa o vpisu novega stalnega prebivališča v register stalnega prebivalstva na naslov CSD C., do nepravilnosti. Slednje naj bi se nanašale na postopkovne kršitve (nepravilno vročanje uradnih pisanj) in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, torej tožnica v bistvu uveljavlja kršitve, katerih utemeljenosti (z ozirom na naravo predloga) upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.

14. Prav tako je tožnica uveljavljala ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ob upoštevanju sodne prakse sodišče ugotavlja, da ničnostnega razloga iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, to je razloga, da odločbe, ki naj bi se izrekla za nično, sploh ni mogoče izvršiti, ni mogoče uveljavljati, kolikor je bila odločba že izvršena in kar je bilo v konkretni zadevi nedvomno ugotovljeno. Navedeni ničnostni razlog v predmetni zadevi, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, zato ni podan.

15. Po presoji sodišča je bila pravilna tudi ugotovitev tožene stranke, da tožnica ni izkazala obstoja ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Navedeni ničnostni razlog je namreč lahko podan samo v primeru, kadar se dejanja iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP usmerijo zoper uradno osebo organa, ki je izdal odločbo in je posledično zaradi teh dejanj takšna odločba tudi izdana. Tožnica tovrstnih dejanj ni izkazala, niti zatrjevala.

16. Sodišče pritrjuje tudi ugotovitvam tožene stranke, da ni podan ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. To zakonsko določbo je mogoče uporabiti le v primeru, če posebna zakonska določba vnaprej določa, da ima določena nepravilnost za posledico ničnost odločbe. Kolikor v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev zakona za posledico ničnost odločbe, tega razloga ni mogoče uporabiti. V konkretni zadevi tožeča stranka ni navedla nobene zakonske določbe, ki bi določala, da ima katera od zatrjevanih nepravilnosti za posledico ničnost odločbe, take določbe pa, tako kot tožena stranka, tudi sodišče ni našlo.

17. Tožnica v tožbi, enako kot v upravnem postopku, zatrjuje, da ji odločba Upravne enote Žalec, št. 210-137/2013-30 z dne 25. 11. 2013, ki naj bi se izrekla za nično, nikoli ni bila vročena. Sodišče ugotavlja, da gre za navedbo razloga, ki sam po sebi ne predstavlja ničnostnega razloga, je pa ugotovitev, ali je bila odločba vročena, ključnega pomena tudi v postopku, kot je navedeni. Pravilna vročitev je namreč pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki se vroča. Dokler akt ni vročen, z vidika nastopa pravnih posledic tako v razmerju do strank oziroma drugih naslovnikov, kot tudi organa, akt sploh ni izdan, torej uporaba pravnih sredstev sama po sebi ni dopustna. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka do uveljavljanega razloga opredelila. V uvodu izpodbijane odločbe je pojasnila, da je bila vročitev odločbe Upravne enote Žalec, št. 210-137/2013-30 z dne 25. 11. 2013, izvedena skladno z določbami ZUP, kar je ugotovil tudi upravni inšpektor Inšpektorata za javni sektor (zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-161/2017-7 z dne 4. 7. 3017). Navedeno ugotovitev po presoji sodišča potrjuje tudi vpogled v listine upravnega spisa, iz katerih izhaja z določbami ZUP skladen način vročitve navedene odločbe.

18. Po navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K točki II izreka:

19. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka nositi svoje stroške sama, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 887/2016-10
• UPRS Sodba I U 419/2020-27
• UPRS Sodba I U 429/2020-24