UPRS Sodba IV U 200/2018-9

Jedro

Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Tožnik svojega predloga za vložitev revizije ni utemeljeval z nobenim od navedenih razlogov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju, št. IV U 87/2018-6 z dne 22. 8. 2018 in vložitev predloga za obnovo postopka v zvezi z navedeno sodbo.

2. Tožena stranka je pojasnila, da prosilec ni jasno navedel, kakšno pravno sredstvo želi vložiti zoper sodbo št. IV U 87/2018-6 z dne 22. 8. 2018, zato je bil z dopisom za odpravo pomanjkljivosti z dne 24. 9. 2018 seznanjen s pogoji za vložitev revizije, kot tudi pogoji za obnovo postopka in pozvan, da vlogo oziroma prošnjo v roku 5 dni od prejema poziva dopolni. Prošnjo je prosilec dopolnil v roku in ker je bila njegova prošnja za dodelitev BPP tudi po prejemu le te nejasna, je tožena stranka vlogo obravnavala tako z vidika izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper uvodoma navedeno sodbo, kot z vidika izpolnjevanja pogojev v zvezi z obnovo postopka.

3. V zvezi z dodelitvijo BPP za vložitev revizije je ugotovila, da prosilec v prošnji ni podal navedb v smeri dopuščenosti revizije zoper izpodbijano sodbo, kar v nadaljevanju pomeni, da prosilec, ki mora sam navesti razloge za dopustitev revizije oziroma zatrjevati pomembnost zastavljenih vprašanj, ali da odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS oziroma, da gre za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna, bodisi neobstoječa, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato tudi ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Iz tega razloga je bila njegova prošnja v tem delu, že po določbi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnjena kot neutemeljena.

4. V zvezi z dodelitvijo BPP za vložitev predloga za obnovo postopka, pa je tožena stranka ugotovila, da prosilec kljub posredovanemu pozivu z dne 24. 9. 2018, prošnje za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka ni dopolnil z navedbo razlogov, zato nima verjetnega izgleda za uspeh in ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ker mora prosilec izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, je bilo treba njegovo prošnjo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.

5. Dodatno je tožena stranka prosilcu pojasnila, da se BPP za svetovanje v zvezi s pozivom, ki ga posreduje organ za BPP, prosilcu ne more dodeliti, ker v postopku odločanja o dodelitvi zaprošene BPP še ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva v smislu določil ZBPP.

6. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi oporeka in navaja, da ima pravico do zastopnika, ker mu to mogoča finančni oziroma socialni položaj. Sodišče mu z izpodbijano odločitvijo preprečuje pridobitev BPP. Meni, da s svojimi pojasnili ščiti svoje zaposlene. Ponuja dokaze za vložitev obeh pravnih sredstev in kot sporno ocenjuje 5 letni čas čakanja organa za BPP za vračilo stroškov. Pojasnjuje, da ni dobil zahtevane vsote 12.500,00 EUR, ampak samo znesek, ki mu je bil ponujen pred tožbo. Sodnica mu je zagotovila, da s podpisom poravnave ne bo imel nobenih stroškov. Zahtevanega zneska niti ne more plačati, zato sodišču predlaga, da ta postopek zaključi in umakne zahtevo za vračilo stroškov BPP. Meni, da zaradi svoje starosti in bolezni, ne bi smel biti preganjan in smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

7. V dopolnitvi tožbe z dne 11. 1. 2019 je tožnik pojasnil, da želi obnovo postopka v zadevi št. IV U 87/2018 oziroma revizijo tega postopka. Njegova vloga je bila neutemeljeno zavrnjena, s tem pa mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega varstva. Meni, da bi mu morala biti BPP dodeljena že zato, da bi znal konkretizirati razloge za vložitev obeh pravnih sredstev, torej za dopolnitev vloge na podlagi poziva. Predlaga, da sodišče po pregledu listin spisa odpravi izpodbijani akt in ga nadomesti z novim, v katerem se mu odobri BPP. Podredno predlaga, da se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji dodelitve BPP je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.

11. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen finančni položaj to onemogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani zadevi meni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev zaprošene BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. V obravnavnem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh, ni izkazan.

13. Tožena stranka je zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP utemeljila z navedbo, da tožnik ni izkazal razlogov za vložitev revizije oziroma dopuščene revizije, kot to določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako ZPP določa, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

14. Na podlagi navedb v tožbi in dopolnitvi tožbe, sodišče ugotavlja, da tožnik svojega predloga za vložitev revizije ni utemeljeval z nobenim od navedenih razlogov. Tožena stranka je tožniku pravilna pojasnila tudi obseg preizkusa izpodbijane sodbe v primeru vložene revizije (371. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) ter pojasnila tudi, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije, skladno s prvim odstavkom 374. člena ter 377. člena ZPP, prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo, zavrže. Ker prosilec kljub pozivu k dopolnitvi ni navedel razlogov za vložitev revizije, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP.

15. V zvezi z vložitvijo predloga za obnovo postopka, pa je tožena stranka po presoji sodišča, tako v pozivu za odpravo pomanjkljivosti kot tudi v obrazložitvi izpodbijanega akta, tožniku pravilno pojasnila, kdaj lahko predlaga obnovo postopka (96. člena ZUS-1). Tako se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku; če se odločba opira na ponarejeno ali prenarejeno listino ali na krivo izpovedbo priče, izvedenca ali stranke pri zasliševanju pred sodiščem; če sodišče ni bilo sestavljeno po določbah tega zakona; če je pri odločitvi sodeloval sodnik, ki je bil ali bi moral biti po zakonu izločen; če se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena; če se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo; če je prišlo do odločbe sodišča zaradi kaznivega dejanja sodnika ali delavca pri sodišču, strankinega zastopnika ali pooblaščenca, njenega nasprotnika ali nasprotnega zastopnika ali pooblaščenca; če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi ali če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu.

16. Ker je tožnik v tožbi in dopolnitvi tožbe navajal, da zahteva za vračilo stroškov po preteku 5 let ni več utemeljena, oporekal pa je tudi pravilnosti odločitve v nepravdnem postopku, končanem s poravnavo, sodišče soglaša s toženkinim pojasnilom, da prosilec ni navedel razlogov za obnovo postopka sodbe Upravnega sodišča RS, oddelka v Celju, št. IV U 87/2018-6 z dne 22. 8. 2018.

17. Glede na navedeno prosilec ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Obrazložitev vsebuje tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 833/2015
• UPRS Sodba III U 180/2020-9
• UPRS sodba I U 1325/2013