UPRS Sodba I U 1205/2019-19

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 določen 8-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v četrtek, dne 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo poslala priporočeno v petek, 15. 3. 2019. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel pritožbo tožnice zoper sklep davčnega organa št. DT 4933-15120/2016-4 z dne 18. 2. 2019, s katerim je bila začeta davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, zaradi neporavnane globe v višini 100,00 EUR po plačilnem nalogu št. EDST 710-759/2017. Tožnici je bila dne 19. 2. 2019 poizkušena vročitev priporočene pošiljke št. RV 1046 1183 6 SI in s tem sklep št. DT 4933-5212/2019-5, ki ni bila uspešna. Vročevalec je tožnici pustil obvestilo, da lahko pošiljko osebno prevzame na pošti v roku 15-dni, ki začne teči 20. 2. 2019. Ker tožnica pošiljke ni osebno prevzela, je vročevalec pošiljko po preteku 15-dnevnega roka, dne 7. 3. 2019 ob 11:00, pustil v hišnem predalčniku. Sklep je tako tožnici bil vročen dne 6. 3. 2019. Glede na določbo drugega odstavka 157. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da se pritožba vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, je osemdnevni pritožbeni rok pričel teči naslednji dan po vročitvi, torej dne 7. 3. 2019 in se je iztekel dne 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo oddala s priporočeno pošiljko dne 15. 3. 2019, torej po poteku roka za vložitev pritožbe. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo šteti kot prepozno, zato se je zavrgla na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnil. Uvodoma pojasnjuje, da je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožnice zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-5212/2019-5 z dne 18. 2. 2019. V izreku izpodbijanega sklepa je napačno naveden sklep št. DT 4933-15120/2016-4 z dne 18. 2. 2019, vendar gre zgolj za pisno pomoto, na kar je mogoče sklepati tudi iz tega, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno zapisal številko sklepa o izvršbi. Takšna pisna pomota na samo odločitev o stvari ne vpliva in jo lahko organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi. V nadaljevanju toženka pojasnjuje, da se v postopku, kjer se obravnava pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe, uveljavlja le ugovore, ki bi lahko omajali pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali sam sklep o izvršbi. ZUP v prvem odstavku 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Tožnici je bila dne 19. 2. 2019 poskušena vročitev sklepa o davčni izvršbi, vendar vročitev ni bila uspešna. Vročevalec je tožnici pustil obvestilo, da lahko osebno prevzame pošiljko na pošti v roku 15 dni, ki začne teči 20. 2. 2019, vročitev pa se šteje za opravljeno z dnem izteka tega roka, tj. 6. 3. 2019. Od naslednjega dne je potrebno šteti začetek osem dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel na dan 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo vložila dne 15. 3. 2019. Glede na navedeno je prvostopenjski organ pravilno zavrgel pritožbo tožnice kot prepozno.

3. Tožnica v tožbi ugovarja, da so ji bile kršene pravice iz 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 125., 127. in 153. člena Ustave RS. Prav tako so bile kršene določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter 6., 7., 13., in 17. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). V nadaljevanju tudi navede vsebino posameznih členov. Meni, da bi moral davčni organ, zaradi nizke pokojnine, izvršbo na njene denarne prejemke ustaviti. V postopku ji ni bila dana možnost, da bi bila kot stranka postopka zaslišana, kar pomeni kršitev 9. člena ZUP. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in upošteva, da je njena pokojnina prenizka, da bi bila davčna izvršba dovoljena.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe toženke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. V pripravljalni vlogi tožnica prereka navedbe toženke in vztraja, da ni bil izveden pošten postopek.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZDavP-2 v drugem odstavku 157. člena določa, da se lahko pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. 240. člen ZUP določa, da organ prve stopnje ob prejemu pritožbe najprej preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga, med katere sodi tudi pravno sredstvo - pritožba, vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok oziroma če je poslana priporočeno po pošti na dan, ko je tudi dan izteka roka.

8. Za presojo v predmetnem sporu je odločilna okoliščina, ali je tožnica podala zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-5212/2019-5 z dne 18. 2. 2019 pravočasno pritožbo. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v zvezi s sklepom o davčni izvršbi ni bilo mogoče opraviti neposredne vročitve, zato je vročevalec tožnico dne 19. 2. 2019 obvestil z obvestilom vloženim v hišni predalčnik, da lahko ta sklep osebno prevzame v nadaljnjem 15-dnevnem roku, ki začne teči z 20. 2. 2019. Tožnica v navedenem roku sklepa ni prevzela, zato je prvostopenjski organ pravilno uporabil četrti odstavek 87. člena ZUP, po katerem se šteje, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, kar je 6. 3. 2019. V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 določen 8-dnevni rok za pritožbo se je tako iztekel v četrtek, dne 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo poslala priporočeno v petek, dne 15. 3. 2019. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).

9. Med strankama sicer niti ni sporno, da je bila pritožba vložena prepozno, saj tožnica v tožbi temu niti ne oporeka. Na drugačno odločitev pa tudi ne morejo vplivati tožničini ugovori v zvezi s kršitvijo ustavnih in konvencijskih pravic. Tožnica namreč v tožbi zgolj na splošno in pavšalno navaja bistvene kršitve določb postopka (ZUP in ZDavP-2), kršitve Ustave RS, EKČP in Listine EU o temeljnih pravicah, pri čemer pa teh kršitev ne konkretizira (marveč zgolj navaja besedilo posameznih določb), zato jih ni mogoče aplicirati na obravnavani primer. Ob tem sodišče dodaja, da v postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana. Slabo premoženjsko stanje davčnega dolžnika ne more vplivati na odločitev, da davčni organ zoper davčnega dolžnika začne postopek prisilne izterjave davčnega dolga, prav tako pa to ni razlog za ustavitev že začete davčne izvršbe na podlagi 155. člena ZDavP-2.

10. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen in zakonit, prav tako je bil pravilen tudi postopek pred njegovo izdajo. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 53/2018-11
• UPRS Sodba II U 455/2016-13
• UPRS Sodba II U 452/2016-8