UPRS Sodba I U 1029/2019-19

Jedro

Prvostopenjski organ bi moral o tožničini vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati drugostopenjski organ. Po presoji sodišča je zato zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS-1, utemeljena.

Izrek

I. Tožbi zaradi molka organa se ugodi tako, da se Občini Borovnica naloži, da mora v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izdati prvostopenjski upravni akt o vlogi tožeče stranke z dne 8. 1. 2019.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa obeh stopenj. Navaja, da je na toženko 8. 1. 2019 naslovila vlogo za podružnico lekarne in svojo zainteresiranost za podelitev koncesije. Ker toženka na njeno vlogo ni odgovorila in ni izdala prvostopenjske odločbe v roku iz 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je na prvostopenjski organ toženke 11. 3. 2019 naslovila pritožbo v odločanje drugostopenjskemu organu toženke po določbi četrtega odstavka 222. člena ZUP. Tudi drugostopenjski organ o njeni pritožbi ni odločil v roku, zato ga je pozvala k izdaji odločbe v nadaljnjih sedmih dneh. Ker toženka tudi v tem roku o njeni pritožbi ni odločila, vlaga predmetno tožbo. S tem v zvezi predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje zakonitega zastopnika toženke (župana). V nadaljevanju tožbe pojasnjuje postopek izdaje dovoljenja za podružnico lekarne po Zakonu o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) ter izpostavlja, da toženka s svojim ravnanjem protipravno omejuje konkurenco na trgu. Ker je v okviru dosedanjega upravnega postopka dokazala, da je koncesionarka in da pri toženki obstaja zdravstvena dejavnost na primarni ravni ter da ima gravitacijsko območje, kjer želi tožnica odpreti podružnico lekarne, preko 2500 prebivalcev, je prepričana, da izpolnjuje vse pogoje za odprtje podružnice na predlaganem območju. Meni, da ji toženka zunaj meja njene diskrecijske pravice nezakonito posega v ustavno pravico gospodarske pobude ter krši njeno pravico do ustanavljanja, ki jo omogoča 49. člen Pogodbe o delovanju EU. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi in toženki naloži, da v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe odloči o pritožbi tožnice proti prvostopenjski odločbi, s katero je zaradi molka organa po domnevi zavrnitve prvostopenjski organ odločil o tožničini vlogi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne, podani 8. 1. 2019; podrejeno da je toženka dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe odločiti o tožničini vlogi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne, podani 8. 1. 2019. Hkrati zahteva povrnitev stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka na tožbo odgovarja na tožničine navedbe, predvsem poudarja, da tožničina vloga ni bila popolna, da tožbeni zahtevek ni sklepčen, ne strinja pa se tudi s tožničinim stališčem, da je lekarniška dejavnost gospodarska dejavnost ter pojasnjuje, zakaj meni, da ne prihaja do omejevanja konkurence. Poleg tega meni, da tožnica na podlagi koncesije, pridobljene na območju občine A., ne more zahtevati dovoljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti v drugi občini. Poleg tega tožnica v vlogi sploh ni navedla, kje naj bi se podružnica lokacijsko sploh nahajala.

3. V pripravljalni vlogi z dne 2. 10. 2019 tožnica odgovarja na navedbe toženke v odgovoru na tožbo in vztraja pri tožbi, v pripravljalni vlogi z dne 2. 4. 2020 pa toženka odgovarja na tožničine navedbe v pripravljalni vlogi.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožnica vlaga tožbo zaradi molka organa po 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Četrti odstavek tega člena določa, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. Upravni spor sme tako sprožiti, če tudi organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).

6. Sodišče uvodoma navaja, da gre v zadevi za zahtevek neocenljive vrednosti, zato v tožbi vrednosti spornega predmeta ni bilo treba označiti (prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). Podrejeni tožbeni zahtevek pa je skladen s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 .

7. Med strankama ni sporno, da je tožnica toženki 8. 1. 2019 z vlogo zahtevala izdajo dovoljenja za podružnico lekarne. Prav tako ni sporno, da je 11. 3. 2019 vložila pritožbo zaradi molka in dne 13. 5. 2019 poziv za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh.

8. V zadevi tudi ni sporno, da je tožnica v vlogi z dne 8. 1. 2019 (med drugim) povsem očitno zahtevala izdajo upravne odločbe. Zato po presoji sodišča ne more biti dvoma, da gre za vlogo v upravnem postopku.

9. Kdaj začne teči rok, v katerem je dolžan prvostopenjski organ izdati odločbo, ker sicer nastopi fikcija, kot da je zahteva stranke zavrnjena, izhaja iz 222. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da mora pristojni organ, kadar se začne postopek na zahtevo stranke (...), pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke (...), mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. V drugem odstavku navedene določbe je določeno, da če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge.

10. Ne glede na navedeno pa sodišče, glede na ugovor toženke, da je bila tožničina vloga nepopolna, poudarja, da je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, naj pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti. Ker gre za instrukcijski rok, njegova prekoračitev sicer nima neposrednih pravnih posledic, vendar ga kljub temu ni mogoče zanemariti. To bi namreč pomenilo, da bi organ z opustitvijo dolžnega ravnanja lahko preprečil uporabo 222. člena ZUP ali jo odložil za nerazumno obdobje, kar bi bilo v nasprotju z institutom tožbe (in pritožbe) zaradi molka organa in bi lahko vodilo v omejevanje pravice do sodnega varstva. Zato je treba po presoji sodišča procesno situacijo, v kateri organ opusti sicer dolžno ravnanje po 67. členu ZUP, obravnavati tako, kot da je organ štel, da je vloga stranke popolna.

11. Zato bi moral prvostopenjski organ o tožničini vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ.

12. Po presoji sodišča je zato zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS–1, utemeljena. Ob tem je dodati, da je tožnica vlogo naslovila na občino, ki bi jo morala dodeliti v odločanje pristojnemu (občinskemu) organu. Organ mora vlogo brez odlašanja poslati pristojnemu organu celo, če je vloga vložena pri nepristojnem organu (četrti odstavek 65. člena ZUP).

13. Po povedanem je sodišče spoznalo, da je tožba zaradi molka organa upravičena, zato ji je ugodilo in v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožničini vlogi z dne 8. 1. 2019.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1027/2019-14
• UPRS Sodba I U 1620/2019-21
• UPRS Sodba I U 1026/2019-14