UPRS Sodba I U 1006/2020-9

Jedro

Vložena prošnja tožnice je bila v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo opravilne številke zadeve, zaradi česar je bila po naziranju senata nepopolna. Kljub temu toženka ni pozvala tožnice na dopolnitev navedene rubrike, zato ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1466/2020 z dne 22. 6. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 391/2019-I z dne 10. 6. 2020 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka prejela prošnjo tožnice za dodelitev zgoraj opredeljene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Uvodoma se toženka sklicuje na 11. do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP je toženka upoštevala vsebino določb 335. in 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z vložitvijo pritožbe, sodno prakso (sodbe Upravnega sodišča RS I U 1047/2019 z dne 9. 7. 2019, I U 1753/2019 z dne 7. 1. 2020, I U 430/2020 z dne 15. 4. 2020) in zaključila, da je organ dolžan pozvati na dopolnitev le v primeru formalne nepopolnosti oziroma nerazumljivosti prošnje za BPP. Glede razlogov za vsebinsko utemeljenost prošnje v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa velja, da jih mora navesti stranka sama, in sicer natančno in določno. Tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni v ničemer niti zatrjevala niti izkazala pritožbenih razlogov. Tožnica ni izpolnila niti svojega trditvenega niti svojega dokaznega bremena, ki ga nosi po določbi 140. člena ZUP, iz česar izhaja odsotnost verjetnih izgledov za uspeh zadeve tožnice v smislu prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP oziroma nezmožnost presoje obstoja le-teh. Toženka je zato ocenila, da je prošnja tožnice nerazumna in jo je zavrnila.

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in sodišču predlaga, da odločbo odpravi in samo odloči v zadevi tako, da tožnici dodeli BPP oz. da odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka. Tožnica pojasnjuje, da je kot pravni laik zgolj izpolnila obrazec za prošnjo za BPP. Obrazec je izpolnila popolno. V kolikor ga ne bi, bi jo toženka na to opozorila. Toženka se sklicuje na 335. člen ZPP, kar pa je predmet same pritožbe in ne more biti predmet prošnje za BPP, poleg tega tudi obrazec za dodelitev BPP ni prilagojen na ta način, da bi prosilec lahko zadostil pogoju, ki ga v odločbi navaja toženka - da bi izpolnil trditveno in dokazno breme. Toženka tožnice ni pozvala k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP. Ker pa tožnica meni, da gre v konkretnem primeru za formalno nepopolnost prošnje, bi toženka to morala storiti. Glede same trditvene podlage za utemeljenost pritožbe tožnica dodaja, da je ključno vprašanje v zadevah krediti v švicarskih frankih, ali so banke opravile svojo pojasnilno dolžnost. Vrhovno sodišče RS se je do slednjega že opredelilo, zato je nujno treba vložiti ustavno pritožbo. Za vložitev ustavne pritožbe pa morajo biti izčrpana pravna sredstva.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, v spremnem dopisu pa vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica v prošnji ni zatrjevala, ne izkazala dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh s pritožbo pred sodiščem druge stopnje, zaradi česar je njeno prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila.

6. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno odgovarjati na pravna sredstva (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

7. Po presoji sodišča pa je toženka prošnjo preuranjeno vsebinsko obravnavala. Sodišče namreč ne soglaša z njenim stališčem, da je bila prošnja formalno popolna. Preuranjeno vsebinsko odločanje o prošnji je posledica napačnega stališča o obsegu podatkov, ki jih mora vsebovati formalno popolna prošnja za BPP. Poleg splošnih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, lahko posamezni materialni predpis določa, da mora vloga imeti še druge podatke. Že iz prvega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da se prošnja za BPP vloži na obrazcu, ki je predpisan. Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa vsebino prošnje za dodelitev BPP, ki mora med drugim obsegati: osebno ime s tam opredeljenimi nadaljnjimi podatki, navedbo oblike in obsega BPP. Nadalje pa 4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi „podatke o zadevi“. Drugje na obrazcu kot v rubriki „podatki o zadevi“ ni omogočeno, da bi prosilec razložil, zakaj zaproša za BPP, torej navedel podatke o zadevi, o kateri bo toženka vsebinsko presodila, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.

8. Vložena prošnja tožnice je bila v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo opravilne številke zadeve, zaradi česar je bila po naziranju senata nepopolna. Kljub temu toženka ni pozvala tožnice na dopolnitev navedene rubrike, zato ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti.

9. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

11. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 257/2015
• UPRS Sodba II U 485/2017-3
• UPRS Sodba I U 1753/2019-7