UPRS Sodba III U 336/2018-14

Jedro

Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1, in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke ter izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali IZS) zavrnila vlogo A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka ali predlagateljica) za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev zaradi neizpolnjevanja pogojev za vpis. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je predlagateljica vložila zahtevo za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, v skladu s 13. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Predlagateljičino zahtevo je v skladu s 13. členom ZAID, 67. členom Statuta inženirske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu Statut) in 9. členom Splošnega akta v postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu Splošni akt) obravnavala pristojna služba IZS in ob pregledu ugotovila, da predlagateljica ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena ZAID, saj nima pridobljene ustrezne izobrazbe v skladu z 8. oziroma 58. členom ZAID. Predlagateljica je vlogi za vpis med drugim predložila overjeno fotokopijo diplome z dne 30. 6. 2000, iz katere izhaja, da ima pridobljeno višješolsko izobrazbo. ZAID v 3. točki 58. člena določa, da se lahko v imenik pooblaščenih inženirjev vpiše posameznik, ki izpolnjuje pogoj ustrezne izobrazbe za vpis v imenik iz 8. člena ZAID in ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po šolskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri. Predlagateljica ima le višješolsko izobrazbo, kar je razvidno iz njene overjene fotokopije diplome, zato ne izpolnjuje zakonsko določenega pogoja.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu drugostopenjski organ) je z odločbo, št. 35114-4/2018-2-10652-06 z dne 9. 11. 2018 pritožbo vlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da je prvostopenjski organ vlogo pritožnice za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pravilno obravnaval v skladu z načelom zakonitosti po določbah veljavnega ZAID in pravilno ugotovil, da predlagateljica ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe, kot jo določa 8. člen ZAID oziroma tretji odstavek 58. člena ZAID. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih pritožnica opisuje nepredvidljive dogodke, zaradi katerih vloge za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev ni mogla vložiti v času uporabe Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1), to je pred 1. 6. 2018, je navedlo, da se zadeva skladno s 103. členom ZUP ne more vrniti v prejšnje stanje, niti ni mogoče izvesti vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev na podlagi že pridobljenih pravic po ZGeoD-1 iz razloga, ker naj bi predlagateljica na dan 31. 5. 2018 izpolnjevala vse zakonske zahteve za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. V tem postopku ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih se pritožnica sklicuje na drugi odstavek 58. člena ZAID po določbi katerega se šteje, da posameznik izpolnjuje pogoje strokovnega izpita iz 10. člena tega zakona, če je pred začetkom uporabe tega zakona opravil strokovni izpit iz odgovornega projektiranja po ZGeoD-1 ali geodetske stroke po ZGeoD-1 in izvajanju geodetskih storitev po ZGeoD-1, še pet let po uveljavitvi tega zakona. Navedbe namreč ne spreminjajo za odločitev v tem postopku bistvenega dejstva, da za vpis ni izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 7. člena ZAID, to je pridobljena ustrezna izobrazba v skladu z 8. členom ZAID. Opravljen strokovni izpit je samo eden od pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZAID, kateri morajo biti kumulativno izpolnjeni.

3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo prvostopenjskega organa. V tožbi navaja, da je bila z izpodbijano odločbo kršena njena ustavna pravica do svobode dela (49. člen Ustave RS), poleg tega pa je bilo kršeno tudi načelo ustavnosti in zakonitosti (155. člen Ustave RS). Sporno je predvsem določilo 56. člena ZAID, saj iz njega smiselno izhaja, da so pridobljene pravice po ZGeoD-1 in Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) prenesene le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1 in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke in strokovni izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Posamezniki, ki do 1. 6. 2018 niso bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov pa, čeprav izpolnjujejo vse ostale pogoje iz prvega odstavka 56. člena, ne izpolnjujejo pogojev za pooblaščenega inženirja s področja geodezije po določbah ZAID. Ni sprejemljivo niti ustavno pravno dopustno, da je nadaljnjo poklicno udejstvovanje posameznika odvisno le od vprašanja pravočasnega vpisa v določen imenik kljub temu, da je v tistem trenutku izpolnjeval vse pogoje za vpis in je do takrat že skoraj 20 let uspešno opravljal vsa dela.

4. Tožeča stranka nadalje očita kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS. Tožeča stranka je pred uveljavitvijo ZAID lahko opravljala vse geodetske storitve po ZGeoD-1. Tožeča stranka je izpolnjevala vse pogoje določene v ZGeoD-1 za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev, v kolikor bi bila vloga oddana do 1. 6. 2018. Tožeča stranka je na podlagi predhodno pridobljene poklicne kvalifikacije lahko opravljala vse geodetske storitve, pri čemer se tudi po sprejetju nove zakonodaje na področju graditve objektov (Gradbeni Zakon, v nadaljevanju GZ) ter Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), obseg in narava in definicija geodetskih storitev ni spremenila. Evidentno je, da ima sprejeti zakon (določba prvega odstavka 56. člena ZAID) učinek za nazaj s citirano določbo je bilo poseženo v že pridobljene pravice tožene stranke, kar je že samo po sebi nedopustno, pri čemer tega ni zahtevala javna korist. Sodišču predlaga, da iz navedenega razloga prekine postopek in z zahtevo začne postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti prvega odstavka 56. člena ZAID.

5. Tožeči stranki so bile z zavrnitvijo vloge za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev kršene ustavne pravice iz 49. člena Ustave RS. S sprejetjem ZAID je bila tožeči stranki onemogočena prosta izbira zaposlitev, saj ne more več opravljati dela geodeta. Posledice so še hujše, saj je tožeča stranka predhodno opravljala delo, ki si ga je sama izbrala in to na delovnem mestu, ki si ga je prav tako sama izbrala, s sprejetjem ZAID pa tega dela ne more več opravljati na svojem dosedanjem delovnem mestu kljub temu, da izpolnjuje vse formalne pogoje, le vloge za vpis v imenik ni podala pravočasno. Ugovarja tudi, da je bilo prehodno obdobje do uveljavitve ZAID prekratko, saj bi moralo geodetom, ki so lahko opravljali vse geodetske storitve po ZGeoD-1 in po ZEN omogočiti opravljanje svojega dela tudi po začetku uporabe le tega in sicer vsaj za takšno obdobje, kolikor traja redni študij programa na ravni druge stopnje (8. člen ZAID).

6. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči tako, da se dovoli vpis tožeče stranke v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje ter toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče ugotavlja, da med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je tožeča stranka vlogo za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev vložila 20. 8. 2018. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka na dan 1. 6. 2018 ni bila vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS na podlagi ZGeoD-1 in to, da je imela na dan vložitve vloge pridobljeno višješolsko izobrazbo. Tožeča stranka je kot inženir geodezije dne 16. 4. 2018 opravila strokovni izpit iz geodetske stroke za področje geodezija.

10. Po določbi 7. člena ZAID, ki določa pogoje za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ima pravico do vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje; 1. da ima pridobljeno ustrezno izobrazbo v skladu z 8. členom tega zakona, 2. da ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom tega zakona, 3. da ima opravljen strokovni izpit v skladu z 10. členom tega zakona, 4. da ima zagotovljeno zavarovanje za odgovornost za škodo v skladu s 15. členom tega zakona, 5. da mu ni s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razen če je prepoved ali sankcija že prenehala in 6. da izpolnjuje pogoje glede opravljanja poklicnih nalog na enega izmed načinov tretjega odstavka 5. člena tega zakona. Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZAID se šteje, da posameznik izpolnjuje pogoj ustrezne izobrazbe iz 8. člena tega zakona, če ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po študijskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri ali s področja inženirskih znanosti, zlasti s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnične stroke, tehnoloških strok, rudarstva, geotehnologije, geologije, geodezije, prometnega inženirstva še pet let po uveljavitvi tega zakona. Kot navedeno v zadevi ni sporno, da tožeča stranka dne 1. 6. 2018, ko se je začel uporabljati ZAID (67. člen ZAID) ni bila vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Tožeča stranka ne izpolnjuje zakonskega pogoja ustrezne izobrazbe, kot jo določata 8. člen ZAID oziroma tretji odstavek 58. člena ZAID. V času, ko se je začel uporabljati ZAID pa tožeča stranka tudi ni izpolnjevala pogoja iz prvega odstavka 56. člena ZAID, ki je urejal pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN, po katerem se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1 in ima opravljen izpit iz geodetske stroke in strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev po dosedanjih predpisih, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega inženirja s področja geodezije po tem zakonu. Izpodbijana odločba je tako pravilna in zakonita.

11. Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1 in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke in izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela. Če bi zakonodajalec hotel, da velja prehodno obdobje tudi po 1. 6. 2018 za osebe, ki so izpolnjevale na dan uveljavitve ZAID pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1 in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke in strokovni izpit za izvajanje geodetske dejavnosti, bi moral to izrecno navesti v prehodnih določbah, za kar pa se ni odločil.

12. Tožbeni ugovor tožeče stranke, da je bila z izpodbijano odločbo kršena njena ustavna pravica do svobode dela v (49. člen Ustave RS), načelo ustavnosti in zakonitosti (155. člen Ustave RS) ter prepoved povratne veljave upravnih aktov (155. člen Ustave RS), ni utemeljen. Upoštevaje primerljivo sodno prakso Ustavnega sodišča RS (odločba U-I-187/05 z dne 18. 10. 2007) med načela pravne države sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Upoštevaje navedeno, sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve opravljajo, prizadetim osebam pa mora biti zagotovljen zadosten čas za prilagoditev na novo ureditev.

13. Zakonodajalec je v konkretnem primeru predvidel prehodno obdobje od 17. 11. 2017 do 1. 6. 2018, ki je po mnenju sodišča dovolj dolgo obdobje. Da ima zakonodajalec po eni strani v določbah prvega odstavka 74. člena Ustave (drugi in tretji stavek) po drugi strani pa v naravi geodetske dejavnosti trdno oporo za to, da to področje pravno uredi, med drugim tudi, da določi, katere izobrazbe in druge pogoje more izpolnjevati, kdor hoče opravljati geodetske storitve in kako mora biti zagotovljena odgovornost in skladnost teh storitev s predpisi, izhaja tudi iz sodbe Ustavnega sodišča I-U-230/00 z dne 17. 4. 2003, v kateri je presojalo podobne ugovore, ki so se nanašali na določbe Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD) in Zakona o evidenci nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Ugovor tožeče stranke, da bi moralo prehodno obdobje trajati, kolikor traja redni študij programa na ravni drugi stopnje ni utemeljen, saj je že ZGeoD-1, ki je stopil v veljavo 19. 10. 2010 v 1. alineji prvega odstavka 8. člena kot pogoj za vpis v imenik IZS kot odgovornega geodeta zahteval najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri. V prehodnih določbah pa je že ZGeoD-1 v 50. členu določil uskladitev opravljanja storitev odgovornih geodetov, ki niso izpolnjevali zahtevane univerzitetne izobrazbe. Glede na navedeno sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da prekine postopek in z zahtevo začne postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti prvega odstavka 56. člena ZAID.

14. Upoštevaje navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločalo na seji, saj dejstva, ki so glede na zavzeta stališča ključna za odločitev, med tožečo in toženo stranko niso sporna in so bila ugotovljena že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa teh odločilnih dejstev niti ne prereka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožeča stranka glavne obravnave s tožbo tudi ni predlagala.

K II točki izreka:

15. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

24.11.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 655/2020-15
• UPRS Sodba I U 1211/2019-9
• UPRS Sodba I U 1733/2019-10