UPRS Sodba I U 203/2019-11

Jedro

Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep o zavrženju pritožbe tožniku osebno vročen v skladu s 87. členom ZUP dne 23. 8. 2018. Rok za vložitev tožbe je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel dne 7. 9. 2018, pritožba tožnika pa je bila na pošti priporočeno oddana dne 8. 9. 2018, torej prepozno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel pritožbo tožnika zoper sklep davčnega organa št. DT 4933-74624/2018-5 z dne 21. 8. 2018, s katerim je bila kot prepozna zavržena tožnikova pritožba zoper sklep davčnega organa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Sklep št. DT 4933-74624/2018-5 z dne 21. 8. 2018 je bil tožniku osebno vročen dne 23. 8. 2018 na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar je razvidno iz vročilnice št. RB100456362SI. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan roka se je iztekel dne 7. 9. 2018, iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke pa je razvidno, da je bila ta oddana dne 8. 9. 2018. Pritožbo je bilo zato treba zavreči kot prepozno na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-23-231/2018-2 z dne 10. 1. 2019 zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila vročitev po 87. členu ZUP opravljena dne 23. 8. 2018, kar izhaja iz lastnoročnega podpisa tožnika na vročilnici, ter da je rok za vložitev pritožbe iztekel dne 7. 9. 2018. Ker je iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 8. 9. 2018, je bila torej pritožba vložena prepozno, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrgel.

3. Tožnik v tožbi ugovarja, da so mu bile kršene pravice iz 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 125., 127. in 153. člena Ustave RS. Prav tako so bile kršene določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter 6., 7., 13., in 17. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V nadaljevanju tudi navede vsebino posameznih členov. Meni, da določitev 15-dnevnega roka za pritožbo, pomeni kršitev temeljnih pravnih aktov in da mu niso bile dane vse možnosti za obrambo. Tako kratek rok za vložitev pritožbe pomeni kršitev enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, saj si država določi najmanj 30 dni, da odloča o pravicah in dolžnostih državljanov. Sodišče naj upošteva, da pritožbeni rok ni v skladu z Ustavo, ter vsakomur zagotovi primeren čas za pripravo obrambe. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe toženke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega upravnega spora je odločitev prvostopenjskega organa, ki je s svojim sklepom kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe kot prepozne. Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru postopka davčne izvršbe, za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi, pa se uporablja ZUP (tretji odstavek 2. člena Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2). ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. V 240. členu ZUP pa je določeno, da pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba.

7. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep o zavrženju pritožbe tožniku osebno vročen v skladu s 87. členom ZUP dne 23. 8. 2018. Rok za vložitev tožbe je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel dne 7. 9. 2018, pritožba tožnika pa je bila na pošti priporočeno oddana dne 8. 9. 2018, torej prepozno. Med strankama sicer niti ni sporno, da je bil pritožba vložena prepozno, saj tožnik v tožbi temu niti ne oporeka. Tožnik v tožbi predvsem nasprotuje zakonski ureditvi. Ob upoštevanju ustavnega načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo pa sodišče ni pristojno presojati tožbenih navedb, kolikor se nanašajo na primernost zakonske ureditve. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne morejo vplivati tožnikovi ugovori v zvezi s kršitvijo ustavnih in konvencijskih pravic. Pravica do učinkovitih pravnih sredstev še ne pomeni, da ne bi smela država suvereno urediti postopkovna pravila, kamor spada tudi določitev rokov, v katerih je še možno opraviti neko dejanje, ter posledice zamude teh rokov.

8. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen in zakonit, prav tako je bil pravilen tudi postopek pred njegovo izdajo. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

10. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 139/2021-9
• UPRS Sodba I U 1025/2020-16
• VDSS Sodba in sklep Psp 87/2018