UPRS Sodba I U 1293/2019-11

Jedro

Iz zapisnika izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je v postopku nadzora zaposlovanja na črno z izpodbijano odločbo posameznici A.A., datum rojstva ... 1994, ki je dne 18. 6. 2018 v B., opravljala pomožna dela pri tožeči stranki kot delodajalcu, ki jo je kot državljanko tretje države nezakonito zaposlil, prepovedala opravljanje dela pri tem delodajalcu (1. točka izreka). Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe, stroški postopka, ki so nastali organu, bremenijo organ (2. in 3. točka izreka).

2. Odločitev temelji na določbah 5. in 19. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1), v dejanskem pogledu pa na ugotovitvi, da je pri tožeči stranki v času nadzora brez pravne podlage in brez dovoljenja za prebivanje v Sloveniji delalo šest oseb, med njimi tudi A.A., ki se je v času nadzora nahajala v delovnih prostorih tožeče stranke in izjavila, da delo opravlja zanjo. Ugotovljeno je bilo, da izhaja iz tretje države (BiH) in nima zakonito urejenega prebivališča v Republiki Sloveniji. Ker obdobja opravljanja dela ni bilo mogoče določiti zaradi nasprotujočih si izjav delodajalca in delavke o obdobju opravljanja del, se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPDZC-1 šteje, da je posameznica zaposlena na črno 3 mesece.

3. Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi organa prve stopnje. Ugovor tožnika, da A.A. zanj ni delala, zavrne kot neutemeljen. Iz zapisnika namreč izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1. Utemeljen pa je po presoji pritožbenega organa ugovor zoper ugotovitev, da obdobja dela ni mogoče ugotoviti. Iz dokumentacije in izjave priče izhaja, da je imenovana prišla v Slovenijo 17. 6. 2018.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, ker temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Vztraja namreč, da je A.A. skupaj s fantom C.C. dne 18. 6. 2018 prišla in bila v prostorih tožnika z namenom, da odpelje delavki D.D. in E.E., vendar ni delala. V prostorih tožnika se je zadrževala dne 18. 6. 2018, vendar po trditvi tožnika le od 22. do 23. ure. Po trditvi tožene stranke pa naj bi za tožnika delala od 22. ure dalje, v svojih oblačilih in ne da bi pred tem s komerkoli kontaktirala o možnostih zaposlitve. Zainteresirani delavec se mora zglasiti v kadrovski službi v dopoldanskem času z ustrezno dokumentacijo in ne, kot naj bi bilo v tem primeru, da bi prišel ob 22. uri in kar pričel delati. Ker navedena dejstva v izpodbijani odločbi niso pravilno ugotovljena, tožnik (smiselno) predlaga njeno odpravo in ustavitev postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke ter vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna skladna z zakonom. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, ki jih vsebujeta izpodbijana odločba in odločba o pritožbi. Sodišče jim zato sledi in jih po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno ne navaja.

8. Tožbene navedbe so po vsebini enake tistim, s katerimi je tožnik ugovarjal dejanskim ugotovitvam organa že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in v pritožbenem postopku. Delavka pripomb na zapisnik ni podala. Iz njene izjave pa sledi, da za tožnika opravlja pomožna dela. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bila delavka v času nadzora najdena za delovnim strojem in ne zunaj objekta. Organ zato tudi po presoji sodišča utemeljeno sledi izjavi delavke in ne (drugačnim) navedbam tožnika, ki so glede na ugotovljeno stanje v času nadzora neprepričljive in tudi v celoti neizkazane.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker, ob sicer spornem dejanskem stanju, izvajanje dokazov v upravnem sporu ni predlagano.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• sodba I U 56/2011
• UPRS sodba I U 1017/2015
• UPRS sodba II U 417/2013