UPRS Sodba I U 554/2020-6

Jedro

Ne v prošnji ne v dopolnitvi tožnik ne pove nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu navaja samo, da pravno pomoč potrebuje, nič pa zakaj in s kakšnim namenom. S tem pa ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednica Upravnega sodišča je kot pristojni organ za BPP z izpodbijano odločbo, izdano v zadevi brezplačne pravne pomoči, prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in v obsegu pravnega svetovanja v upravnem sporu, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št. I U 2041/2019, zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik pri organu za BPP vložil prošnjo za BPP ter da je v prošnji in dopolnitvi prošnje navedel, da prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi s tožbo, ki jo je vložil pri Upravnem sodišču in ki se vodi pod zgoraj navedeno opravilno številko. Navedel je tudi, da prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alinee 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter da prošnjo vlaga zato, da bo strokovnjak odvetnik pregledal listine in opravil razgovor z njim in mu po potrebi svetoval izvedbo nadaljnjih pravnih dejanj. Kot izbranega odvetnika je navedel A.A. iz Novega mesta.

3. Ob upoštevanju določb ZBPP ter podatkov, ki izhajajo iz tožnikove prošnje in iz sodnega spisa z opr. št. I U 2041/2019 organ za BPP ugotavlja, da tožnik prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja v zadevi tožbe zoper sklep Informacijskega pooblaščenca, ki se že obravnava pred pristojnim sodiščem. S tem, ko je vložil tožbo zoper sklep, je tožnik že vložil zakonsko predvideno pravno sredstvo, v njem pa podrobno navedel razloge, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Tožena stranka je na tožbo že odgovorila in ni v odgovoru navedla nič novega, temveč zgolj ponovila razloge iz sklepa. Z ozirom na trenutno stanje zadeve, v kateri sodišče še ni odločilo in glede na določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerih tožnik po poteku roka za tožbo ne more navajati novih dejstev in novih dokazov, organ za BPP ugotavlja, da zaprošena BPP, to je v obliki pravnega svetovanja, ni več smiselna in glede na opisano stanje zadeve preuranjena. Obenem tožniku pojasni, da bo v primeru, če se z odločitvijo v upravnem sporu ne bo strinjal, lahko ponovno zaprosil za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo svojega pravnega položaja in ustreznih predpisov ter glede možnih pravnih sredstev. Medtem ko vnaprejšnje dodeljevanje BPP, ne da bi tožnik v prošnji vsaj v grobem pojasnil, v čem se kaže potreba po BPP v tej fazi postopka, po oceni organa za BPP ni v skladu z namenom pravnega svetovanja, kot izhaja iz tretjega odstavka 26. člena ZBPP in je smiselno zgolj pred vložitvijo pravnega sredstva ali druge ustrezne vloge za zavarovanje pravic, obveznosti ali pravnega razmerja. Preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi namreč predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o možnih pravnih rešitvah, zato da se posameznik lahko odloči, ali in kako bo varoval svoje pravice, obveznosti ali pravna razmerja. Tega oziroma takšnega (pravnega) položaja pa v konkretnem primeru ni zaslediti.

4. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo v celoti in po vseh točkah iz prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Predlaga ugoditev tožbi, odpravo odločbe ter dodelitev BPP.

5. V tožbi najprej poudari, da se BPP lahko dodeli v katerikoli fazi postopka ter da se BPP v obliki pravnega svetovanja dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Kljub temu je toženka presojala smiselnost prošnje, kar je razumeti kot ugotavljanje očitne (ne)razumnosti iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, ter prošnjo zavrnila brez sklicevanja na pravno podlago. Dalje navaja, da ne držijo navedbe tožene stranke o tem, da tožnik po poteku roka za tožbo ne more navajati novih dejstev in novih dokazov, saj ni ugotovila, ali jih tožnik upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Kar pomeni, da je že iz tega razloga dodelitev BPP smiselna. Tožnik potrebuje pravno mnenje odvetnika glede vsebine tožbe, morebitnih dopolnitev oziroma sprememb in to še preden bo izdana sodba. Sicer mu bo kršena pravica do sodnega varstva, ki se v skladu s 1. členom ZBPP uresničuje z BPP.

6. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožnik ima prav, ko navaja, da se BPP lahko dodeli v katerikoli fazi postopka. Prav ima tudi, ko navaja, da se pri odločanju o prošnji za BPP v obliki pravnega svetovanja ne ugotavlja očitne nerazumnosti iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj se BPP v obliki pravnega svetovanja iz 1. alinee prvega odstavka 26. člena po izrecni določbi petega odstavka 24. člena člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka istega člena.

9. Tožnik je v prošnji za BPP navedel, da prosi za BPP v obliki pravnega svetovanja iz 1. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP in v kateri zadevi, na podlagi poziva za (vsebinsko) dopolnitev prošnje pa navedel, da vlaga prošnjo zato, da bo odvetnik kot strokovnjak pregledal listine, opravil z njim razgovor in mu po potrebi svetoval „izvedbo nadaljnjih pravnih dejanj“. Skratka, ne v prošnji ne v dopolnitvi tožnik ne pove nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu navaja samo, da pravno pomoč potrebuje, nič pa zakaj in s kakšnim namenom. S tem pa tudi po presoji sodišča ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih. Takšnega namena ter predvsem razlogov zanj pa tožnik, kot že rečeno, ne navede niti jih ni razbrati iz podatkov sodnega spisa. Glede uveljavljanja novih dejstev in novih dokazov v upravnem sporu ima sicer tožnik prav, ko navaja, da se pri njihovem upoštevanju presoja tudi možnost njihovega uveljavljanja v postopku pred izdajo akta in da se do te določbe oziroma možnosti tožena stranka v svojih razlogih ni opredelila, vendar tudi s temi navedbami zgolj ponavlja zakonsko besedilo (iz ZUS-1), obenem pa ne pove in ne pojasni, za katera nova dejstva gre ali bi lahko šlo v konkretnem primeru, oziroma katero odprto vprašanje v tej zvezi, za katero bi potreboval pravni nasvet, sploh obstaja.

10. Sodišče zato sledi razlogom organa za BPP, v katerih le-ta ugotavlja, da tožnik potrebe po BPP v obliki pravnega svetovanja v upravnem sporu, ki je že v teku in ki se vodi pod opr. št. I U 2041/2019, zaenkrat ni izkazal in zato njegovo prošnjo kot ne dovolj smiselno oziroma kot neutemeljeno zavrne.

11. Ker torej sodišče ni našlo razlogov za ugoditev tožbi, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je po pooblastilu iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo o tožbi izven glavne obravnave, ker med strankama ni spora o dejanskih okoliščinah, ki so podlaga za odločitev.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 153/2020-7
• UPRS Sodba III U 118/2023-10
• UPRS Sodba II U 112/2020-6