UPRS Sklep in sodba I U 1163/2019-15

Jedro

V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.

Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-30744/2019-1 03-700-06 z dne 15. 2. 2019 se zavrže.

II. Tožba zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-41616/2019-1 03 z dne 7. 3. 2019 se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. DT 4934-30744/2019-1 03-700-06 z dne 15. 2. 2019 je prvostopni davčni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo dolgovanega zneska obveznosti po izvršilnih naslovih, navedenih v izreku, ki na dan izdaje sklepa z zamudnimi obrestmi in stroški sklepa znaša 9.431,63 EUR, z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 16. 2. 2019 do dneva plačila, z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin, ki so v lasti oziroma posesti tožnika in se nahajajo kjerkoli, predvsem pa na njegovem naslovu.

2. Z izpodbijanim sklepom št. DT 4934-41616/2019-1 03 z dne 7. 3. 2019 pa je prvostopni davčni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo dolgovanega zneska obveznosti po izvršilnih naslovih, navedenih v izreku, ki na dan izdaje sklepa z zamudnimi obrestmi in stroški sklepa znaša 3.533,79 EUR, z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 8. 3. 2019 do dneva plačila, z rubežem denarnih sredstev tožnika pri A. d.d. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-374/2019-2 z dne 13. 6. 2019 pritožbo tožnika zoper ta sklep kot neutemeljeno zavrnilo. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa neskladnosti z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi ne ugotavlja. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na izvršilne naslove, pa s sklicevanjem na sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2 in sodno prakso zavrne kot neutemeljene.

3. Tožnik se z izpodbijanima sklepoma ne strinja, ker temeljita na Odločbi o odmeri prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače - OPSVL št. DT 4250-1066-00057/2018 03-140-15 z dne 20. 12. 2018, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost OPSVL; prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gosp. ali poklicno dejavnost ter prispevkov za starševsko varstvo od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost OPSVL. Navedena odločba je pravno nevzdržna in iz razlogov, ki jih navaja tožnik, krši temeljna zakonska in ustavna načela. V predhodno izdanih odločbah, s katerimi je bila pritožba tožnika zavrnjena kot neutemeljena, pa tožena stranka argumentov, ki jih navaja tožnik, ni izpodbila. V dopolnitvi tožbe na poziv sodišča tožnik dodatno pojasni, da je spor posledica izvrševanja odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. Z njo se tožniku nalagajo prispevki za socialno varnost kot lastniku zasebnega podjetja brez plače, čeprav tožnik nima takega položaja. V podjetju je zgolj družbenik, lastnik tretjinskega deleža družbe in torej ne gre za zasebno podjetje. Sodišču predlaga, da o zadevi odloči skladno z načelom pravičnosti in z upoštevanjem v tožbi opisanega dejanskega položaja tožnika ter tožniku, za vse stroške in stresne situacije, nastale v zvezi z davčnim postopkom, odmeri odškodnino v pošteni višini.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zoper prvoizpodbijani sklep opozarja, da je tožba preuranjena, ker v času vložitve tožbe tožniku še ni bila vročena odločba o pritožbi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže, ker za njeno vložitev niso izpolnjeni pogoji. V odgovoru na tožbo zoper drugoizpodbijani sklep pa tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje ter predlaga zavrnitev tožbe.

K I. točki izreka

5. Tožba ni dovoljena.

6. Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta (prvi odstavek 23. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožbo pa je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je bila tožba po neprerekanih navedbah odgovora na tožbo vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi. Drugače tudi ne izhaja iz tožbe, saj se tožnik v tožbi sklicuje le na odločbo o zavrnitvi pritožbe zoper drugoizpodbijani sklep, odločbe o pritožbi zoper prvoizpodbijanega pa tudi na poziv sodišča v dopolnitvi tožbe ni predložil.

7. Ker je tožba po navedenem preuranjena, jo je sodišče kot tako zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

8. Tožba ni utemeljena.

9. Neskladnosti izpodbijanega sklepa z določbami ZDavP-2 tožnik ne zatrjuje. V tem pogledu tudi sodišče ne najde nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti.

10. Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. Kot tožniku pravilno pojasni davčni organ druge stopnje, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in (ne) zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

11. Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1.

12. V zadevi je odločilo izven glavne obravnave, ker o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembna, med strankama ni spora (59. člen ZUS-1).

K III. točki izreka

13. O stroških postopka je odločeno na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1492/2016-12
• UPRS Sodba I U 1859/2017-18
• UPRS Sodba IV U 126/2016-9