UPRS Sodba I U 1686/2018-10

Jedro

Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako oziroma na kateri dejanski podlagi je komisija oziroma tožena stranka prišla do spornih ugotovitev o neupravičenosti tožeče stranke, konkretno o tem, da tožeča stranka ni izvedla v obdobju 2014-2017 vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. Predvsem pa ostaja povsem neobrazložena in nepodprta z dejstvi ključna ugotovitev, to je, da sta le dva od projektov dejansko del produkcije tožeče stranke in da sta le dva projekta takšna, ki sodita na področje uprizoritvenih umetnosti, saj ni nikjer navedeno, za katera in kakšna projekta gre in iz katerega razloga vsi ostali projekti sodijo na področje glasbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Ministra za kulturo št. 6110-166/2018/4 z dne 20. 6. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Minister za kulturo je v zadevi prijave na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis z oznako JPR-UM-2018), vlogo tožeče stranke kot prijavitelja na razpis za področje Uprizoritvene umetnosti, podpodročje Produkcija, z naslovom A., z izpodbijanim sklepom zavrgel.

2. V obrazložitvi sklepa se navaja, da je tožeča stranka pravočasno dala vlogo na omenjeni javni razpis. V postopku pregleda vloge pa je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni izpolnila vseh predpisanih pogojev, ki so določeni v razpisu, in sicer enega od posebnih pogojev za področje uprizoritvene umetnosti, ki so zapisani v točki 6.2.1.1. in po katerem se lahko na razpis prijavijo prijavitelji, ki so v obdobju 2014 do 2017 izvedli vsaj tri produkcije s področja uprizoritvenih umetnosti (1. alinea posebnih pogojev). Ugotavlja se namreč, da tožeča stranka v zadevnem obdobju ni izvedla vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. Navedla je sicer realizacijo 30 produkcij, vendar je strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti ugotovila, da sta le dva od navedenih projektov dejansko del njihove produkcije in da sta s področja uprizoritvenih umetnosti, medtem ko ostali projekti sodijo na področje glasbe in jih zato ni mogoče upoštevati. Ker torej tožeča stranka ne izpolnjuje enega od posebnih pogojev razpisa, se njena vloga na podlagi petega odstavka 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (v nadaljevanju ZUJIK) in prvega odstavka 10. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) kot vloga, ki je ni vložila upravičena oseba, zavrže.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Toži zaradi kršitve pravil postopka, kršitve podzakonskih predpisov ter malomarne obrazložitve odločbe (pravilno: sklepa).

4. V tožbi navaja, da so vsi projekti tožeče stranke plesni, ker so vsi člani društva plesalci in ustvarjajo pod okriljem B.. Argument, da „ostali projekti sodijo na področje glasbe“, nima nikakršne podlage. Poleg tega gre za kršitev Pravilnika o strokovnih komisijah, ki v 2. točki 12. člena jasno določa, da mora komisija za drugo področje, v tem primeru za glasbeno, pridobiti mnenje komisije, pristojne za glasbeno področje, česar pa obravnavana komisija ni storila. Ravnalo se tudi ni po določbah Pravilnika, po katerem ustreznost in s tem tudi upravičenost vlog ugotavlja komisija za odpiranje vlog in ne strokovna komisija, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru, in gre torej za hudo kršitev podzakonskega akta. Neutemeljena in krivična pa je po navedbah v tožbi tudi trditev, „da sta dva od navedenih projektov dejansko del njihove produkcije“, pri čemer ni jasno, na čem temelji takšna trditev, saj so tako avtorji kot producenti tožeče stranke udeleženi pri vseh navedenih projektih. Zato tožeča stranka od tožene zahteva, da se zadeva (vloga) uvrsti v vsebinsko - strokovno presojo in da se ji odobrijo sredstva. Poudarja, da je tudi flamenko uprizoritvena zvrst, lahko pa se jo opredeli tudi kot glasbeno gledališče in vrednoti na področju glasbene umetnosti. Ne pa da se vztrajno in vedno znova zavržejo prijave tožeče stranke na razpise kljub visoki kvaliteti, vloženemu delu, znanju, usposobljenosti in času, s katerim bogatijo slovenski kulturno-izobraževalni prostor.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vloga tožeče stranke na razpis s strani odpiralne komisije ocenjena kot pravočasna, (po dopolnitvi) popolna in podana po upravičeni osebi. Kot takšno jo je predala strokovni komisiji s področja, kamor vloga sodi. Šele v tej fazi postopka je bilo ugotovljeno, da vloga ne izpolnjuje posebnega pogoja iz 1. alinee točke 6.2.1.1., zato je bila zavržena. Pri natančnem pregledu vloge je bilo namreč ugotovljeno, da je tožeča stranka v vlogi oziroma v obrazcu navedla 30 izvedenih projektov, pri pregledu le-teh pa je strokovna komisija ugotovila, da sta le dva dejansko del produkcije tožeče stranke in s tem projekta s področja uprizoritvenih umestnosti, medtem ko ostali projekti sodijo na področje glasbe. Vloga na razpis je bila dana za uprizoritveno in ne za glasbeno področje, prehajanje z enega področja na drugega pa ni mogoče. Zato je navedba tožeče stranke, da bi morala strokovna komisija pridobiti mnenje glasbene komisije, napačna. Poleg tega ni dovolj, da so pri posameznih projektih kot avtorji sodelovali posamezni člani ali sodelavci tožeče stranke, ki je društvo, ampak bi moralo biti iz dokumentacije jasno razvidno, da je prijavitelj kot društvo nastopal v vlogi producenta. Ob sklicevanju na določbe Pravilnika in Pravilnika o strokovnih komisijah Ministrstvo opozarja še, da se lahko izpolnjevanje pogojev ugotavlja v katerikoli fazi postopka, kar je določeno tudi v pogodbah o sofinanciranju ter da so bile vloge vseh prijaviteljev obravnavane enako. Če je bilo pri prijavitelju naknadno ugotovljeno, da ne izpolnjuje katerega od pogojev, je vlogo zavrglo. Poleg vloge tožeče stranke je Ministrstvo zavrglo še vloge sedmih drugih prijaviteljev, zato Ministrstvo vse tožbene očitke v celoti zavrača ter predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

6. Tožba je utemeljena.

7. V konkretnem primeru je sporno zavrženje vloge tožeče stranke, ki jo je le-ta dala na Javni razpis, kot vložene po neupravičeni osebi.

8. Upravičene osebe na razpisnem področju so po določbah razpisa (4. točka, Opredelitev pojmov) prijavitelji projektov, ki delujejo na razpisnih področjih ter izpolnjujejo splošne in posebne pogoje na področju, na katerega se prijavljajo.

9. Področja umetnosti, na katerih se sofinancirajo posamezni kulturni projekti, so navedena v 2. točki ter vsebinsko opredeljena v 4. točki Javnega razpisa. Pri čemer iz razpisa ne sledi, da bi se posamezna prijava lahko nanašala na več različnih področij umetnosti oziroma da bi bilo možno pri posamezni prijavi prehajanje z enega področja na drugo, kot se pravilno navaja v odgovoru na tožbo. Sodelovanje strokovnih komisij je tudi sicer v Pravilniku predvideno le v fazi ocenjevanja in vrednotenja vlog, kadar projekt sodi na več področij, in še to neobvezno (prvi odstavek 11. člena). Zato je neupravičen tudi ugovor, da bi strokovna komisija morala pridobiti mnenje (druge) komisije, v katere pristojnost zadeva spada, to je komisije, pristojne za glasbeno področje.

10. V konkretnem primeru iz izpodbijanega sklepa in spisov zadeve kot nesporno izhaja, da je tožeča stranka dala prijavo na Javni razpis za področje Uprizoritvene umetnosti, podpodročje Produkcija. Na področje Uprizoritvene umetnosti se v skladu s točko 6.2. lahko prijavijo le prijavitelji, ki poleg splošnih izpolnjujejo še posebne pogoje, ki so za sodelovanje na razpisnem podpodročju Produkcija navedeni v točki 6.2.1.1. razpisa. Tako se na razpis na podpodročju Produkcija lahko prijavijo prijavitelji pod tremi naštetimi posebnimi pogoji, med drugim pod pogojem, da so v obdobju 2014-2017 izvedli vsaj tri (3) produkcije s področja uprizoritvenih umetnosti.

11. Če se v postopku ugotovi, da kateri od pogojev, splošnih ali posebnih, prijavitelj ne izpolnjuje, se v skladu s 16. točko razpisa šteje za neupravičeno osebo in se njegova vloga izloči iz nadaljnjega postopka. Predpisane pogoje mora prijavitelj izpolnjevati ves razpisni postopek, zato ni bistveno, kdaj se njihovo neizpolnjevanje ugotavlja in s strani katere od komisij, ki pregledujejo vlogo. Tudi tako vlogo minister zavrže (peti in šesti odstavek 117. člena ZUJIK). Tožeča stranka zato ne more biti uspešna z ugovorom, da je njeno neupravičenost oziroma neizpolnjevanje posebnega pogoja ugotavljala strokovna komisija in ne komisija za odpiranje vlog, ki sicer prva preizkuša, ali so vloge ustrezne.

12. Pač pa ima tožeča stranka prav, ko navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako oziroma na kateri dejanski podlagi je komisija oziroma tožena stranka prišla do spornih ugotovitev o neupravičenosti tožeče stranke, konkretno o tem, da tožeča stranka ni izvedla v obdobju 2014-2017 vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. V tej zvezi se v obrazložitvi sklepa samo ugotavlja, da je tožeča stranka navedla realizacijo 30 produkcij, ni pa navedeno katerih oziroma iz katere listine to izhaja. Podlage za takšno ugotovitev sodišče tudi ni našlo v spisih. Predvsem pa ostaja povsem neobrazložena in nepodprta z dejstvi ključna ugotovitev, to je, da sta le dva od projektov dejansko del produkcije tožeče stranke in da sta le dva projekta takšna, ki sodita na področje uprizoritvenih umetnosti, saj ni nikjer navedeno, za katera in kakšna projekta gre in iz katerega razloga vsi ostali projekti sodijo na področje glasbe. Iz razlogov sklepa tako ni razvidna dejanska podlaga za odločitev, kar pomeni, da pravilnosti narejenih dejanskih zaključkov, na katerih temelji izpodbijana odločitev in s tem zakonitosti sklepa ni mogoče preizkusiti in da so zato bistveno kršena pravila postopanja po 7. točki 237. člena ZUP. Bistvena kršitev pravil postopka pa narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.

13. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

14. Sodišče je odločilo v zadevi brez glavne obravnave, na seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1263/2013
• UPRS Sodba I U 568/2017-16
• UPRS Sodba I U 853/2017-22