UPRS Sodba I U 341/2019-11

Jedro

V upravnem spisu se nahaja e-sporočilo, da je bil predmetni izvršilni naslov odložen v osebno mapo tožnika v sistemu eDavki, s katerim se tožnika obvešča, da je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen dokument, ki ga je potrebno tožniku osebno elektronsko vročiti. Iz njega je razvidno tudi opozorilo tožniku, dano v skladu z določbo 85.a členu ZDavP-2, da se vročitev po e poti opravi tako, da se dokument odloži v portal eDavki, naslovniku pa se posreduje informativno sporočilo v portal eDavki ter na njegov e naslov, če ga je posredoval davčnemu organu, da mora dokument prevzeti v 15 dneh. Tožnik je bil z e-sporočilom v portalu eDavki 23. 9. 2017 ponovno opozorjen, da mu je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen naveden dokument. Dne 30. 9. 2017 je bil tožnik tudi seznanjen, da je prišlo do fikcije vročitve dokumenta, zato se v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno, dokument pa si lahko tožnik ogleda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, finančni tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom ugotovila, da je bil tožniku izdan začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017. Ker davčne obveznosti niso bile poravnane v danem roku, je davčni organ unovčil predložen instrument zavarovanja (točka 1 izreka). Davčni organ je opravil davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti na dan 20. 11. 2017 v višini 128.670,06 EUR glavnice, 667,42 EUR zamudnih obresti in 10,00 EUR stroškov sklepa, skupaj 128.347,48 EUR (točka 3 izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik na računih pri banki A. d.d., in banki B. d.d. s tem, da se prilivi po računih navedenih bank prenesejo na račun tožnika pri A. d.d., ki ga navaja, kjer se opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po tem sklepu o izvršbi. Iz rubeža po tem sklepu so izvzeti prejemki po 159. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). A. d.d. na dan prejema tega sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolga po tem sklepu z obračunanimi zamudnimi obrestmi. Banka zarubljena sredstva prenese na račun, ki ga navaja. Od glavnic je banka dolžna obračunati in plačati nadaljnje zamudne obresti za obdobje od 21. 11. 2017 dalje do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. V nadaljevanju navaja izvršilne naslove, datum izvršljivosti, dolžni znesek in obračun obresti. Banka A. obvesti druge izvajalce plačilnega prometa, ko denarna sredstva na transakcijskem računu primarnega izvajalca zadoščajo za poplačilo dolga po sklepu o davčni izvršbi. Dolžniku se prepoveduje razpolaganje z njegovimi sredstvi na računih pri navedenih bankah, dokler dolg po sklepu o davčni izvršbi ni poravnan z zamudnimi obrestmi do vključno dneva plačila dolga (točke 3, 4, 5, 6 in 7 izreka). Z denarnimi sredstvi, ki so predmet zavarovanja z začasnim sklepom DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017 in na podlagi tega zadržana, se davčne obveznosti s tem sklepom poplačajo (točka 8 izreka). Vse stroške davčne izvršbe plača tožnik. Davčnemu organu stroški niso nastali (točka 9 izreka). Vložena pritožba ne zadrži začete davčne izvršba (točka 10 izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je davčni organ pred izdajo odmerne odločbe 0610-11430/2015 z dne 15. 9. 2017 na podlagi 2. točke prvega odstavka 144. člena ZDavP-2 izdal začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017. Ker davčne obveznosti niso bile poravnane v roku, je davčni organ poplačal tožnikov davčni dolg na način, naveden v izreku tega sklepa. Iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da tožnik v predpisanem roku ni poravnal predmetnih davčnih obveznosti, zato je zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začel davčno izvršbo. V skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 davčni organ začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z ZDavP-2. Sklicuje se na določbo 145. člena ZDavP-2. Od davkov, ki jih zavezanec ni poravnal pravočasno, se v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZDavP-2 plačajo tudi zamudne obresti. V skladu s tretjim odstavkom navedenega člena ZDavP-2, se od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, in od denarnih kazni, glob ter stroškov postopka pobiranja davka zamudne obresti ne zaračunajo. Od obresti, obračunanih na podlagi petega odstavka 48. člena, 95. člena, 104. člena, drugega odstavka 87. člena in četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 se od zapadlosti dolga najprej zaračunajo zamudne obresti (četrti odstavek 96. člena ZDavP-2). Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se od 1. 1. 2007 plačajo zamudne obresti v skladu s 96. členom ZDavP-2 in Sklepom o spremembi obrestne mere zamudnih obresti za davke, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku. Od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006 so se zamudne obresti obračunavale v skladu z 31. členom ZDavP-1. Če je obveznost zapadla do 30. 9. 2011, so obresti prikazane ločeno po vrsti davka. Obračunane obresti do 30. 9. 2011 so prikazane samostojno v svoji vrstici, obresti po 1. 10. 2011 pa pri posamezni glavnici. V nadaljevanju navaja 93. člen, 94. člen 153. člen, 159. člen in 166. člen ZDavP-2. Na podlagi tretjega odstavka 157. člena ZDavP-2 pritožba ne zadrži izvršitve začete davčne izvršbe. Skladno z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

3. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi kot podlago navedel določbo 143. člena ZDavP-2. V nadaljevanju se sklicuje na prvi odstavek 145. člena ZDavP-2 in ugotavlja, da vsebuje predmetni sklep vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Z novelo ZDavP-2H, uveljavljeno z 1. 1. 2016, je bilo uvedeno tudi za odločbe, ki se osebno vročajo elektronsko vročenje (85.a člen ZDavP-2), kar pojasni. Podrobnejša določila vsebuje Pravilnik o e vročanju v davčnih zadevah (v nadaljevanju Pravilnik), kar pojasni na strani 4 obrazložitve. Iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da ima tožnik na dan izdaje izpodbijanega sklepa davčni dolg v višini, kot se terja z izpodbijanim sklepom. V upravnem spisu se nahaja e-sporočilo, da je bil predmetni izvršilni naslov odložen v osebno mapo v sistem eDavki, s katero se tožnik obvešča, da je bil v portalu eDavki dne 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen dokument EDP-8494-1928-188, ki ga je potrebno tožniku vročiti osebno. Razvidno je tudi opozorilo, dano v skladu z določbo 85a členu ZDavP-2, kar pojasni. Tožnik je bil z e-sporočilom v portalu eDavki dne 23. 9. 2017 ponovno opozorjen, da mu je bil v portal eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen naveden dokument. Dne 30. 9. 2017 je bil tudi seznanjen, da je prišlo do fikcije vročitve dokumenta, ki ga tožnik v 15 dneh ni prevzel, zato se v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno, dokument pa si lahko tožnik ogleda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Po mnenju pritožbenega organa je postopek e-vročanja potekal v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 in Pravilnika. Posledično zavrne tožnikov ugovor, da vročitev ni bila opravljena v skladu z zakonom. V skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 morajo ravnati vse pravne osebe, torej tudi tožnik, ki ima dolžnost redno upogledati v portal eDavki. Ker je vročitev izvršilnega naslova tožniku potekala v skladu z zakonodajo, je izvršilni naslov postal izvršljiv in je predmetna davčna izvršba utemeljena, saj tožnikova davčna obveznost na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana. Tožnikov ugovor, da izvršilnega naslova ni prejel, pa je neutemeljen. Poleg navedenega pa je bil tožniku 18. 7. 2017 brez fikcije vročitve vročen tudi zapisnik 0610-11430/2015-3 in začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017. Iz eDavkov portala pa tudi izhaja, da tožnik za vročanje ni pooblastil svojega računovodskega servisa. Pritožba je tako neutemeljena.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter materialno prvo napačno uporabljeno, kršena so bila tudi določila postopka. Toženka je izdala sklep o davčni izvršbi z rubežem na tožnikova denarna sredstva pri banki v višini 129.347,48 EUR, ki ga je tožnik prejel 11. 12. 2017. Tožnikovo pritožbo je pritožbeni organ zavrnil. Tožnik meni, da mu je bila odvzeta pravica do pravnega sredstva, saj se ni mogel opredeliti do vsebine izpodbijanega sklepa, katerega obrazložitev je tako pomanjkljiva, da preizkus ni mogoč, kršen je 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), katerega vsebino navaja. Izpodbijana odločba, kakor tudi odločba pritožbenega organa, sta nepravilni in nezakoniti in ju je potrebno odpraviti oz. spremeniti. V prvem odstavku 145. člena ZDavP-2 je določeno, da se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, v drugem odstavku tega člena ZDavP-2 pa so navedeni izvršilni naslovi, ki jih tožnik citira. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa davčni organ zgolj navaja, da iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, navedene v izreku predmetnega sklepa o izvršbi, zato je bilo potrebno skladno s 143. členom ZDavP-2 zoper tožnika začeti davčno izvršbo. Izpodbijani sklep je pomanjkljivo obrazložen do takšne mere, da ne omogoča preizkusa (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Podana je bistvena kršitev določb postopka.

5. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja navedba izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko skladno z ZDavP-2 davčni organ lahko začel davčno izvršbo. Ker izvršilni naslov ne obstoji, predmetna davčna izvršba ni dopustna in je izpodbijani sklep nezakonit. Na strani 4 in 5 tožbe citira izvršilne naslove, kot so bili navedeni v izreku izpodbijane odločbe, pri čemer so navedeni izvršilni naslovi nedokončani in nepravnomočni, saj je tožnik zoper njih vložil pravno sredstvo, o katerem še ni bilo odločeno. Zato navedeni naslovi ne morejo biti izvršilni naslovi in je tako izpodbijani sklep preuranjen. Tožnik opozarja, da začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017, ne more vsebovati domnevnih obveznosti, ki naj bi bila naložene tožniku z odločbo o DIN z dne 15. 9. 2017, ki je bila izdana dva meseca kasneje kot predhodno navedeni začasni sklep. Navedeni upravni akti po mnenju tožnika ne predstavljajo izvršilnih naslovov v skladu z 145. členom ZDavP-2. Izpodbijani sklep je bil tako izdan v nasprotju z določbo prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 in je nezakonit. Poleg tega je tožnik del obveznosti, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa poravnal in v tem delu davčni organ zoper tožnika ne sme voditi davčne izvršbe. Toženka tožniku z izpodbijanim sklepom nalaga tudi zakonske zamudne obresti, pri čemer iz obrazložitve predmetnega sklepa ne izhaja njihov izračun in tudi ne obdobje, za katerega so bile izračunane.

6. Tožnik ugovarja, da točka 8 izreka izpodbijanega sklepa ni obrazložena, kršena sta ZUP in ZDavP-2. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, materialno pravo je napačno uporabljeno. Davčni organ zoper tožnika vodi več postopkov davčne izvršbe, ki se po mnenju tožnika vsi vodijo na podlagi iste pravne podlage in istih terjatev in tako prihaja do podvajanja postopkov. V nadaljevanju citira tabelo iz 5. točke izreka izpodbijanega sklepa z navedenimi izvršilnimi naslovi, pri čemer navaja, da navedenih izvršilnih naslovov ni prejel oz. mu niso bili vročeni. Gre verjetno za eno odločbo, izdano v postopku DIN, ta pa glede na predhodno pojasnjeno, ne more biti izvršilni naslov. Tožnik je šele s poštno pošiljko prejel izpodbijani sklep o davčni izvršbi s prilogami – izvršilni naslovi. Šele iz njega je tožnik ugotovil, da mu je davčni organ v eDavki portal 15. 9. 2017 dejansko vročil odločbo DT 0610-1143/2015-20, o kateri pa tožnik preko portala eDavki ni bil obveščen. Vročitev ni bila opravljena skladni z 85. členom in 85.a členom ZDavP-2, katerih vsebino navaja. Citira tudi 3. člen Pravilnika. Tožnik pa od davčnega organa ni prejel prek sistema eDavki obvestila na elektronski naslov tožnika, da je bila v sistem e-Davki odložena odločba DT 0610-1143/2015-20, ter poziva, naj jo prevzame v roku 15 dni. Prejel pa tudi ni ponovnega obvestila na svoj elektronski naslov po preteku 8 dni, da naj prevzame navedeno odločbo. Prav tako ni prejel informativnega elektronskega sporočila, v katerem bi bilo navedeno, da je zakonski rok za prevzem dokumenta potekel in da se šteje citirana odločba za vročeno. Tako odločba DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 tožniku ni bila vročena v skladu z 85. členom in 85.a členom ZDavP-2 in tudi ni postala pravnomočna in tudi ne izvršljiva. Tožniku ni jasno, ali je navedena odločba tista, ki je navedena v točki 5 izreka izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Zaradi napačne vročitve je prišlo do kršitev določb postopka in posledično do posega v tožnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Vsa pisanja v navedenem postopku DIN bi se morala tožniku vročati s priporočeno pošiljko preko pošte v fizični obliki. Poleg navedenega o izdaji odločbe DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 davčni organ ni obvestil tožnikovega računovodskega servisa. Kršeno se bile tožnikove ustavne pravice iz 2. člena, 14. člena in 22. člena Ustave RS, kar pojasni na straneh 8 do 10 tožbe. Sodišču tožnik predlaga, da izpodbijani sklep o davčni izvršbi v celoti odpravi in postopek davčne izvršbe zoper tožnika ustavi, oz. podrejeno, da tožbi ugodi in odločbo pritožbenega organa spremeni tako, da ugodi tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi, predmetni sklep o davčni izvršbi odpravi oz. razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna plačati priglašene stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje do plačila, pod izvršbo.

7. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih razvidnih iz obrazložitev obeh upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

8. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 341/2019-10/2018-11 z dne 4. 2. 2020 je zadevo obravnavala sodnica posameznica na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker gre za enostavno pravno in dejansko stanje.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep o davčni izvršbi pravilen in zakonit, sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in toženke strinja in jih v izogib ponavljanju ne posebej navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

11. V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito izdal predmetni sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in s poplačilom iz zadržanih sredstev na podlagi začasnega sklepa za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017 za izterjavo neplačanega davčnega dolga po odločbi DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017.

12. Po presoji sodišča je davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožnik svojega davčnega dolga iz odločbe o odmeri davka DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 (v nadaljevanju tudi odmerna odločba) v roku ni poravnal. V izreku izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, ki so izvršljivi, navedena je višina davčnega dolga (glavnice) in obresti. V skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDavP-2 med izvršilne naslove šteje tudi izvršljiva odločba o odmeri davka, kot je to bila v obravnavanem primeru odločba DT 0610-11430/2015 z dne 15. 9. 2017 o odmeri akontacije dohodnine od drugih dohodkov za november in december 2014, za januar do aprila 2015 in za september 2015. Kot izhaja iz izreka odmerne odločbe DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 mora biti odmerjena akontacija dohodnine v skupnem znesku 128.670,06 EUR plačana v 30 dneh od vročitve odmerne odločbe, po preteku tega roka pa bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Tožnik po mnenju sodišča neutemeljeno ugovarja, da mu navedena odmerna odločba ni bila pravilno vročena v skladu z ZDavP-2 in ZUP. Po presoji sodišča tožnik tudi neutemeljeno ugovarja, da v izpodbijanem sklepu navedeni izvršilni naslovi še niso izvršljivi, ker postopek s pritožbo še ni končan in je tako izpodbijani sklep preuranjen. Iz odmerne odločbe DT 0610-11430/2015 z dne 15. 9. 2017 jasno izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve (tretji odstavek 157. člena ZDavP-2) in je tako po presoji sodišča naveden izvršilni naslov izvršljiv, izpodbijani sklep pa ni preuranjen, kot to navaja tožnik. Ker tožnikova davčna obveznost v predhodno navedenem roku ni bila poravnana, je davčni organ pravilno in zakonito zoper tožnika pričel z davčno izvršbo na podlagi 143. člena ZDavP-2 z izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Davčni organ je izdal tudi začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017. Ker davčne obveznosti iz odmerne odločbe DT 0610-11430/2015 z dne 15. 9. 2017 niso bile poravnane v roku, je davčni organ pravilno tudi unovčil predložen instrument zavarovanja v skladu z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti DT 0610-11430/2015-14 z dne 13. 7. 2017. Tudi po presoji sodišča so bile za izdajo predmetnega sklepa o davčni izvršbi izpolnjene vse procesne predpostavke.

13. Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, da ima izpodbijani sklep tako pomanjkljivo obrazložitev, da preizkus ni mogoč in da ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 214. člena ZUP. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima po mnenju sodišča vse zakonsko predpisane sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2: firmo in naslov tožnika, njegovo davčno številko, izvršilni naslov, datum izvršljivosti, znesek davka in pripadajoče obresti, sredstvo in predmet davčne izvršbe, stroške davčne izvršbe ter ime, naslov in sedež izplačevalca dohodkov. Iz obrazložitve jasno izhaja, da tožnik svoje davčne obveznosti iz odmerne odločbe (DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017) v roku ni poravnal, zato je davčni organ na podlagi 143. člena ZDavP-2 pričel z davčno izvršbo. Kot pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja določba 143. člena ZDavP-2 in je zato tožnikov očitek, da davčni organ ni navedel pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, neutemeljen. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2 in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi ni pomanjkljiva in tudi omogoča preizkus.

14. Odmerna odločba DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, je bila tožniku po presoji sodišča pravilno vročena z elektronsko vročitvijo preko portala eDavki, v skladu z določbo 85. člena in 85.a člena ZDavP-2 ter v skladu s Pravilnikom. Tožnikovi ugovori, da odločbe o odmeri davka DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 ni prejel in da vročitev ni bila opravljena v skladu z ZUP, ZDavP-2 in Pravilnikom, ter da bi moral davčni organ navedeno odmerno odločbo tožniku vročiti v fizični obliki z osebno vročitvijo preko pošte v papirni obliki, pa so po presoji sodišča neutemeljeni.

15. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ se je s 1. 1. 2016 pričel uporabljati 85.a člen ZDavP-2 (novela ZDavP-2H). Na podlagi prvega odstavka tega člena davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Po navedeni določbi se morajo ravnati vsi navedeni subjekti, ki imajo dolžnost, da redno pregledujejo portal eDavki. Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil davčnemu organu (tretji odstavek). Zavezanec za davek dokument prevzame s portala eDavki tako, da z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko vročilnico (četrti odstavek). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše in naslovniku pošlje elektronsko sporočilo, da je bil dokument izbrisan iz portala eDavki in ga lahko zavezanec prevzame pri davčnem organu (peti odstavek). Podrobnejši način elektronskega vročanja določi minister, pristojen za finance (sedmi odstavek). Na podlagi 3. člena Pravilnika se ob odložitvi dokumenta v osebno mapo zavezanca za davek v portalu eDavki (osebna mapa) zavezancu za davek pošlje informativno elektronsko sporočilo, v katerem se navede, da je bilo določenega dne v njegovo osebno mapo odložen dokument, ki ga je treba elektronsko vročiti po 85.a Členu ZDavP-2. Zavezanca za davek se v sporočilu opozori, da mora dokument prevzeti v 15 dneh, sicer se bo z dnem preteka tega roka vročitev štela za opravljeno (prvi odstavek). Če zavezanec za davek v osmih dneh od prejema informativnega elektronskega sporočila iz prejšnjega odstavka tega člena ne prevzame dokumenta, se mu ponovno pošlje elektronsko sporočilo z opozorilom o pravnih posledicah neprevzema dokumenta (drugi odstavek). Če zavezanec za davek v 15 dneh od prejema informativnega elektronskega sporočila iz prvega odstavka tega člena ne prevzame dokumenta, se mu pošlje informativno elektronsko sporočilo, v katerem se navede, da je zakonski rok za prevzem dokumenta potekel, zato se z dnem preteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.

16. Tožnikovi ugovori, da od davčnega organa ni prejel prek sistema eDavki obvestila na elektronski naslov tožnika, da je bila v sistem e-Davki odložena odločba DT 0610-1143/2015-20, ter da ni prejel poziva, naj jo prevzame v roku 15 dni in da tudi ni prejel ponovnega obvestila na svoj elektronski naslov po preteku 8 dni, da naj prevzame navedeno odločbo, kakor tudi ni prejel informativnega elektronskega sporočila, v katerem bi bilo navedeno, da je zakonski rok za prevzem dokumenta potekel in da se šteje citirana odločba za vročeno so v nasprotju z listinami upravnega spisa. V upravnem spisu se nahaja e-sporočilo, da je bil predmetni izvršilni naslov odložen v osebno mapo tožnika v sistemu eDavki, s katerim se tožnika obvešča, da je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen dokument EDP-8494-1928-188, ki ga je potrebno tožniku osebno elektronsko vročiti. Iz njega je razvidno tudi opozorilo tožniku, dano v skladu z določbo 85.a členu ZDavP-2, da se vročitev po e poti opravi tako, da se dokument odloži v portal eDavki, naslovniku pa se posreduje informativno sporočilo v portal eDavki ter na njegov e naslov, če ga je posredoval davčnemu organu, da mora dokument prevzeti v 15 dneh. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik z e podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v roku 15 dni od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno preko portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Tožnik je bil z e-sporočilom v portalu eDavki 23. 9. 2017 ponovno opozorjen, da mu je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen naveden dokument. Dne 30. 9. 2017 je bil tožnik tudi seznanjen, da je prišlo do fikcije vročitve dokumenta, ki ga tožnik 15 v dneh od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno tožniku v portalu eDavki ni prevzel, zato se v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno, dokument pa si lahko tožnik ogleda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Odločba o odmeri davka DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017 je bila po presoji sodišča tožniku pravilno vročena preko portala eDavki in je izvršljiva, saj pritožba ne zadrži izvršitve. Navedena odmerna odločba predstavlja po presoji sodišča izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDavP-2.

17. Tožnik v tožbi povsem pavšalno ugovarja, da je predmetni davčni dolg delno poravnal, pri čemer pa ne navede v kakšnem znesku in kdaj naj bi ga poravnal ter za te trditve tudi ne predloži nobenega dokaza. Iz listin upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bil predmetni tožnikov davčni dolg v času izdaje izpodbijanega sklepa delno poravnan. Zato je po mnenju sodišča davčni organ pravilno in zakonito pričel davčno izvršbo z izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Tudi, če je tožnik kasneje, po izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi predmetni davčni dolg delno poravnal, navedeno na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

18. Toženka tožniku z izpodbijanim sklepom nalaga tudi zakonske zamudne obresti, pri čemer tožnik neutemeljeno ugovarja,da iz obrazložitve predmetnega sklepa ne izhaja njihov izračun in tudi ne obdobje, za katero so bile izračunane. Obdobje za izračun zamudnih obresti je razvidno iz točke 5 izreka izpodbijanega sklepa, način in podlaga za izračun zamudnih obresti pa sta razvidna na strani 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

19. V skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v danem primeru odmerno odločbo DT 0610-1143/2015-20 z dne 15. 9. 2017). Predmet obravnavanega postopka je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti predmetnega sklepa o davčni izvršbi v času izdaje tega sklepa. V tem postopku tožnik lahko izpodbija le predmetni sklep o davčni izvršbi v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o davčni izvršbi.

20. Tožniku je bil predmetni sklep o davčni izvršbi vročen in je zoper njega pravočasno vložil pritožbo. Do tožnikovih pritožbenih ugovorov se je pritožbeni organ tudi opredelil in je tako po presoji sodišča tožnik imel na razpolago učinkovito pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi in je tudi imel vse možnosti v davčnem postopku navajati dejstva in dokaze.

21. Tožnik v tožbi na splošno ugovarja kršitve iz 2. člena, 14. člena in 22. člena Ustave RS, teh kršitev pa po mnenju sodišča ne konkretizira v zadostni meri, zato jih sodišče kot pavšalne zavrača.

22. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep o davčni izvršbi pravilen in zakonit, sodišče v postopku ni našlo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno in dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, očitanih kršitev določb postopka sodišče ni zasledilo, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

23. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji), ker gre v predmetni zadevi za izvršitev izvršljive odmerne odločbe v izvršilnem postopku (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSC sklep II Ip 190/2015
• UPRS Sodba I U 1192/2019-13
• UPRS Sodba I U 294/2020-11