<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 101/2019-15

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:III.U.101.2019.15
Evidenčna številka:UP00036168
Datum odločbe:12.06.2020
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Andrej Orel (poroč.), Lea Chiabai
Področje:GRADBENIŠTVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - urejena meja

Jedro

Ugovor tožečih strank, da v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska meja med njihovimi zemljišči in zemljiščem v lasti investitorke, na katerem je namerevana gradnja, ni skladna s katastrskimi mejami, posledično pa naj ne bi bil izkazan pogoj pravice graditi, je neutemeljen. Urejena meja je tista meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk, določene s predpisano natačnostjo. Tožeča stranka je sicer v postopku pred upravnim organom prve stopnje zatrjevala neurejenost spornega dela parcelne meje, vendar za to ni predložila nobenega dokazila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Investitorka A.A. (v nadaljevanju investitor, tudi prizadeta stranka) je pri Upravni enoti ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali tožena stranka) vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo enostanovanjske stavbe in podpornih zidov na parc. št. 1094/1 k.o. .... Po pregledu predložene dokumentacije je tožena stranka dne 29. 11. 2018 investitorju izdala zaprošeno gradbeno dovoljenje, št. 351-190/2018-20 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je v postopku preveril, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, navedeni v 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in ugotovil, da je pravica graditi na parc. št. 1094/1 k.o. ... izkazana z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi. Navedeno območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Koper (v nadaljevanju PUP). Nameravana gradnja je dovoljena z 9. členom PUP, ki na celotnem območju urejanja dovoljuje gradnjo novih objektov (dozidavo, nadzidavo), rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo in odstranitev stavb in gradbeno inženirskih objektov. Lego objektov predpisuje 13. člen PUP, ki v drugem odstavku določa, da morajo biti novi objekti in dozidave objektov odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Odmiki predmetne gradnje so skladni s PUP, saj so od sosednjih parcel enaki ali večji od 4 metrov, oziroma večji od polovice višine objekta. Investitorka si je za ureditve, ki se nahajajo v varovalnem pasu ceste (stavba in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo), pridobila soglasje upravljalca ceste. Gradnja upošteva terenske danosti na način, da so odmiki od sosednjih nepremičnin zagotovljeni in ne bo motena sosednja posest, možno pa bo vzdrževanje objekta. Iz priložene projektne dokumentacije je razvidno, da je nameravana gradnja skladna z določbami 14. in 15. člena ter 53. člena PUP, ki določa še posebna merila za območja vaških jeder. Stanovanjski objekt ima 100 % uporabne površine stanovanjskih prostorov, celotne uporabne površine objekta tlorisna površina stavbe bo 442,12 m2, objekt bo etažnosti K + P + 1, višinski gabarit stavbe pa 6,45 m. Stavba bo zasnovana v obliki črke L in bo sestavljena iz dveh volumnov, osnovnega volumna etažnosti K + P + 1 tlorisnih dimenzij 7,00 m x 16,00 m in dodatnega volumna na jugozahodni strani etažnosti P tlorisnih dimenzij 7,30 x 6,55 m. Streha dodatnega volumna bo v nadstropju predstavljala zunanjo teraso stanovanja.

2. Pri določitvi gradbene parcele je bil upoštevan 19. in 20. člen PUP. Gradnja stavbe bo potekala na parc. št. 1094/1 k.o. ... skupne površine 1.083 m2 velikost pozidave bo 14,90 % velikosti parcele na parceli namenjeni gradnji bo zagotovljenih 76 % odprtih bivalnih površin. V stavbi bo samo ena stanovanjska enota z enim priključkom na posamezno javno komunalno infrastukturo, s čimer so zadovoljene zahteve iz 19. in 20. člena PUP.

3. Rešitev dovoza do objekta, ki je predviden preko kategorizirane javne poti bo izveden v širini 3,5 m in bo potekal samo po predmetni parceli. Rešitev je skladna z zahtevami 22. člena PUP in s soglasjem Mestne občine ... Priključek objekta na vodovodno omrežje je skladen s 25. členom PUP in soglasjem Rižanskega vodovoda, priključek na elektro energetsko omrežje pa z 28. členom PUP in soglasjem Elektro ... .

4. Glede urejanja in oblikovanja zunanje ureditve, ki jo določa 18. člen PUP navaja, da bodo predvideni nezahtevni podporni zidovi najvišje višine do 1,50 m, armiranega betona debelina zidu bo znašala 20 cm. Zidovi bodo obloženi z masivno kamnito oblogo, v debelini 15 - 20 cm z izgledom tehnike suhozida. Mejni zid ob javni cesti ne bo višji od 0,7m. Zelene površine na parceli bodo ozelenjene z avtohtonimi mediteranskimi rastlinami, kar je skladno z določbo 18. člena PUP. Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih zemljiščih v Mestni občini Koper velja tudi Odlok o nezahtevnih in enostavnih objektih na stavbnih zemljiščih v Mestni občini Koper (v nadaljevanju Odlok), ki določa podrobnejše pogoje za gradnjo, med katerimi je tudi ta, da morajo biti predvideni podporni zidovi grajeni minimalno 10 cm od parcelnih mej sosednjih zemljišč (11. člen Odloka), kar je zagotovljeno.

5. Na podlagi priloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je prvostopenjski organ dodelil status stranskega udeleženca med ostalim tudi tožečim strankam. Tožeče stranke so po pooblaščencu odvetniku B.B. na prvostopenjski organ naslovile dopis, v katerem oporekajo poteku katastrske meje med investitorjevo parcelo ter parcelo št. 1088 k.o. ... in navajajo, kakšen naj bi bil dejanski potek parcelne meje. V dopisu podajajo še splošno zahtevo, da se novi objekt gradi v enakih dimenzijah kot stari objekt, zaradi ohranitve dotedanjega osončenja in zračnosti. Prvostopenjski organ je ugotovil, da iz geodetskega načrta, ki ga je na podlagi podatkov iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) izdelala družba A. d.o.o. izhaja, da je parcelna meja med navedenima parcela evidentirana kot urejena meja parcele in je kot taka tudi dokončna, kot to določa 20. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). K vlogi je investitorka priložila tudi odločbo GURS Območne geodetske uprave ... z dne 15. 5. 2014, iz katere je razvidno, da se na podlagi zapisnika mejne obravnave z dne 24. 9. 2013 meja parcele št. 1094/1 k.o. ... evidentira kot urejena meja s sosednjimi parcelami št. 1041, 1086, 1088, 1095 in 1097 vse k.o. ..., iz česar izhaja, da je meja med parc. št. 1049/1 in 1088 obe k.o. ... dokončna in ji stranski udeleženci kot taki ne morejo oporekati, dimenzije objekta, kot izhaja iz projektne dokumentacije, pa so skladne s prostorskim aktom, ki ureja navedeno območje. Izpolnjeni so zakonski pogoji 66. člena ZGO-1, zato je zahtevi investitorja ugodil in izdal zahtevano gradbeno dovoljenje.

6. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 35108-258/2018-2- LMJ z dne 22. 2. 2019 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje kot neutemeljeno zavrnilo.

7. Tožeče stranke se z odločitvijo prvostopenjskega organa ne strinjajo in s tožbo sodišču predlagajo, da izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. V tožbi povzemajo potek postopka izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in razloge, zaradi katerih jim je bil priznan status stranskega udeleženca. Bistvo spora je stališče tožene stranke, da je bila sporna meja v upravnem postopku določena, ne glede na stališče tožečih strank, da je meja sporna. Gradbeno dovoljenje dovoljuje gradnjo tudi na zemljišču, ki so ga tožeče stranke več desetletij uporabljale kot svojo parcelo in jo imele za svojo lastnino. Tožeče stranke lastninske pravice v upravnem postopku niso izgubile, saj sporno zemljišče uporabljajo kot svojo lastnino še sedaj. Taka sodna meja pa se glede na sodno prakso (na primer odločba VSL II Cp 1645/2009, VSK I Cp 469/2015) in glede na določila Stvarnopravnega zakonika glede določitve sporne meje lahko ureja, kljub dokončni meji, ugotovljeni v upravnem postopku ali sodnem postopku. Tožeče stranke so glede sporne meje pri Okrajnem sodišču v Kopru dne 11. 12. 2018 sprožile nepravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. .... Tožena stranka je tožečim strankam dala možnost udeležbe v postopku, po vsebini pa po ugovoru tožečih strank sploh ni odločala. Gradbeno dovoljenje je tako izdano v nasprotju z zakonom, ker je meja med parcelama sporna. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja bi moral biti prekinjen, dokler sodni postopek glede ureditve sporne meje ne bi bil pravnomočno zaključen. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri vpogleda v tožbi navedene dokaze in zasliši tožeče stranke.

8. Tožena stranka je na poziv sodišča sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Prizadeta stranka - investitor v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank in vztraja, da je meja med parcelo 1094/1 in parc. št. 1088, obe k.o. ... urejena in dokončna, kar je bilo ugotovljeno z dokončno odločbo GURS Območna geodetska uprava Koper z dne 15. 5. 2014, zoper katero tožeče stranke niso vložile pritožbe, torej ne gre za neurejeno mejo. Tožeče stranke v postopku evidentirane meje, v katerega so bile pritegnjene in pred pričetkom upravnega postopka zaradi izdaje gradbenega dovoljenja niso nikoli uveljavljale kakšne pravice na parc. št. 1094/1.

10. Tožeče stranke v nadaljnji pripravljalni vlogi vztrajajo pri stališčih tožbe.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima oporo v materialnih predpisih, na katero se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ in se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožečih strank. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi drugostopenjskega organa v celoti sledi in se nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

13. V zadevi ni sporno, da je investitor pri prvostopenjskemu organu vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, h kateremu je priložil vso zahtevano dokumentacijo v skladu s 54. členom ZGO-1. Med tožečimi in toženo stranko je sporno, ali je izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je investitor izkazal, da ima pravico graditi. Za dokazilo o pravici graditi po ZGO-1 velja med ostalim izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kako drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (1. alineja prvega odstavka 56. člena ZGO-1). Investitor po mnenju sodišča ta pogoj izpolnjuje, saj ima, kot izhaja iz ugotovitev upravnih organov in zemljiški knjigi, na zemljišču parc. št. 1094/1 k.o. ... vknjiženo lastninsko pravico. Ugovor tožečih strank, da v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska meja med njihovimi zemljišči in zemljiščem v lasti investitorke, na kateri je načrtovana gradnja, ni skladna s katastrskimi mejami, pa neutemeljen. Kakor izhaja iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa, je investitor ob podaji vloge predložil vso dokumentacijo, iz katere izhaja, da je meja parc. št. 1094/1 k.o. ... evidentirana kot urejena meja s sosednjimi parcelami, to je tudi s parcelo št. 1088 k.o. ..., za katero tožeča stranka zatrjuje, da je sporna. V skladu z določbami prvega odstavka 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) je urejena tista meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk, določene s predpisano natančnostjo. Kot izhaja iz odločbe GURS Območna geodetska uprava ... z dne 15. 5. 2014, se je sporni del meje parc. št. 1094/1 s sosednjimi parcelami evidentiral kot urejen. Del tega akta je tudi grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami, zato tudi po mnenju sodišča prvostopenjski organ v času odločanja ni imel nobenega razloga, da sporne meje v predmetni zadevi ne bi štel za urejeno. Tožeča stranka je sicer v postopku pred upravnim organom prve stopnje zatrjevala neurejenost spornega dela parcelne meje, vendar za to ni predložila nobenega dokaza. Dokaz, ki ga je tožeča stranka priložila k pritožbi zoper izpodbijano odločbo, to je, da je sprožila glede zanjo sporne meje nepravdni postopek pri Okrajnem sodišču v ... na to odločitev ne more vplivati, saj predstavlja tožbeno novoto. Tožeče stranke so nepravdni postopek glede sporne meje vložile 11. 12. 2018, to je po tem, ko je bilo že izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje. V skladu s tretjim odstavkom 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Vložen predlog za pričetek nepravdnega postopka pa teh pogojev ne izpolnjuje, toliko bolj, ker tožeče stranke, ki so se udeleževale postopka določitve meje, odločbi, s katero je bila ugotovljena dokončnost sporne meje, niso oporekali niti zoper odločbo niso vložili pritožbe in je postala dokončna.

14. Sama vložitev predloga torej na odločitev o stvari ne more vplivati in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Sklicevanje tožeče stranke na obstoječo sodno prakso višjih sodišč na samo odločitev ne more vplivati in bodo v primeru, če bi tožeče stranke v nepravdnem postopku ureditve meje uspele dokazati, da imajo na zahodnem delu parc. št. 1094/1 kot zatrjujejo, močnejšo pravico, to lahko uveljavljale z obnovo postopka gradbenega dovoljenja, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Kakor izhaja iz izpodbijanega akta, so namreč predvideni podporni zidovi na za tožeče stranke sporni meji skladni s prostorskimi akti in v dovoljenih odmikih.

15. Na podlagi vsega navedenega, je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Tožeča stranka je sicer predlagala opravo glavne obravnave in v tožbi poleg branja listin, ki so bile že predložene v upravnem postopku, predlagala tudi zaslišanje tožečih strank. Tožeče stranke niso utemeljile, da bi lahko izvedba teh dokazov pripeljala do drugačne odločitve, pri čemer ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ampak sporna ocena teh dokazov. Po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Zgolj zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave pa za obveznost izvedbe le te še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04 z dne 12. 4. 2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da mora tožeča stranka izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev (sodba Vrhovnega sodišča I Up 240/2012 z dne 7. 5. 2012). Tožeča stranka s svojimi navedbami tega ni izkazala in ni utemeljila obstoja in pravne relevantnosti predlaganih dokazov z zadostno stopnjo verjetnosti, to je stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, kar predstavlja v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 391/2016 z dne 21. 11. 2018, pogoj, ob izpolnitvi katerega je Upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških strank v postopku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Sodišče je tako odločitev sprejelo tako za tožeče stranke, kot tudi za stranko z interesom. Stranka z interesom je sicer zahtevala, naj stroške postopka povrne tožeča stranka, vendar je sodišče ocenilo, da z odgovorom na tožbo ni pripomogla k odločitvi (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, (ZPP)) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 66, 66/1, 66/1-6
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 20, 20/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMzE1