<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep III U 72/2020-4

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:III.U.72.2020.4
Evidenčna številka:UP00035892
Datum odločbe:14.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Lea Chiabai
Področje:KOMUNALNA DEJAVNOST - UPRAVNI SPOR
Institut:komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - molk organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - prostorski akti - občinski prostorski akti

Jedro

Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Upravni spor je namreč, če zakon ne določa drugače, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka).

Po vložitvi tožbe je bila tožniku odločba o odmeri komunalnega prispevka sicer izdana, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa, pač pa vztraja pri tožbi zaradi neskladja splošnega akta (odloka), na podlagi katerega je bila odločba izdana, z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba pa v upravnem sporu ni dopustna, saj odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, gre namreč za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, temveč je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 10. 4. 2020 priporočeno po pošti vložil tožbo v upravnem sporu zoper Mestno občino Koper oziroma njen Urad za prostorski razvoj in nepremičnine, in sicer, kot je navedel: a) zaradi neizdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka v primernem času ter b) zaradi neskladja Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 70/19, v nadaljevanju: Odlok) z nadrejenimi pravnimi akti. V tožbi je navedel, da je 6. 3. 2020 pri omenjenem Uradu Mestne občine Koper vložil zahtevo za izdajo odmerne odločbe za plačilo komunalnega prispevka za dodatno komunalno opremljenost - nov vodovodni priključek, vendar odločbe, ki jo potrebuje za priključitev na vodovodno omrežje, do 10. 4. 2020 še ni prejel, zato sodišče prosi, da odredi njeno izdajo. V nadaljevanju tožbe je tožnik pojasnil, da mu je uradna oseba informativno izračunala plačilo komunalnega prispevka v višini 5.845,15 EUR, s čimer se tožnik ne strinja. Odmerne odločbe sicer še nima, razpolaga pa z osnovami za izpodbijanje Odloka (kot podlage za izdajo odmerne odločbe), saj je Odlok v neskladju z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (v nadaljevanju: Uredba), ki skladno z določbami Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2) pozna dve osnovi za plačilo komunalnega prispevka: za obstoječo komunalno opremo in za dodatno, novo komunalno opremo. Slednjega Odlok ne pozna, zato tožnik prosi sodišče, da toženki odredi uskladitev Odloka z nadrejenimi pravnimi akti v opisanem obsegu. To je navedel že v svojem sporočilu Uradu z dne 14. 2. 2020, vendar ta vztraja pri svojem, čeprav ima kar nekaj dobrih osnov za ureditev razmer v ... (ravnanje po preteklih pravilih, opredelitev statusa vodovoda kot nadomestnega, morebiti celo upoštevanje 17. člena Odloka). Vodovod in ustavno pravico do tekoče pitne vode morajo dobiti tudi sosednje vasi. Treba je doseči primerno obravnavo, ki je mogoča le s spremembo Odloka. Tožnik je tožbi priložil elektronsko korespondenco, to je vlogo za izdajo odmerne odločbe z dne 6. 3. 2020, dopis A.A. z dne 10. 2. 2020 z informativnim izračunom komunalnega prispevka in svoj dopis A.A. z dne 14. 2. 2020, ter Odlok.

2. Z dne 4. 5. 2020 priporočeno po pošti poslano vlogo, naslovljeno kot dopolnitev tožbe, je tožnik kot dopolnitev tožbenega gradiva sodišču predložil še odločbo Mestne Občine Koper, Urada za prostorski razvoj in nepremičnine, št. 427-30/2020-5 z dne 21. 4. 2020, s katero je tožniku, v zvezi s priključitvijo enostanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... na javno vodovodno omrežje, odmerjen in v plačilo naložen komunalni prispevek v znesku 5.848,13 EUR (v nadaljevanju: odločba o odmeri komunalnega prispevka). Navedel je, da s tem umika v tožbi pod točko a) postavljeni del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na neizdajo odmerne odločbe v primernem času, ter da odmerna odločba jasno opredeljuje stališča toženke do pravnih osnov za odmero komunalnega prispevka, ki so po tožnikovem mnenju nepravilna.

3. Toženka v tem upravnem sporu je po določbi petega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) Mestna občina Koper.

4. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

5. Po prejemu tožbe mora sodišče preizkusiti, ali so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje tožbe v upravnem sporu. Te predpostavke morajo biti izpolnjene ob vložitvi tožbe in ves čas trajanja upravnega spora. V tem okviru sodišče preveri, ali je podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na kar mora sodišče v skladu z drugim odstavkom istega člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Sodišče tako tožbo s sklepom tožbo zavrže, med drugim, če ugotovi: da je bila tožba vložena prezgodaj ali prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) ali če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. V katerih primerih odloča sodišče v upravnem sporu, določa ZUS-1. V skladu s prvim odstavkom 2. člena tega zakona sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku (upravnega) odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 izhaja, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.

7. Če zakon ne določa drugače, je upravni spor, kot je razvidno iz tretjega odstavka 5. člena ZUS-1, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka). V tej zvezi ZUS-1 v četrtem odstavku 28. člena predpisuje, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi stranke v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.

8. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 pa sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za zakonsko izpeljavo določbe drugega odstavka 157. člena Ustave, po kateri, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Takšen, t.i. subsidiarni upravni spor je torej dopusten samo, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

9. Kot je razvidno iz uvoda te obrazložitve, je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Po vložitvi tožbe mu je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa. V tej zvezi sodišče pripominja, da tožnik ni izkazal, da bi se pred vložitvijo tožbe, kot to zahteva četrti odstavek 28. člena ZUS-1, najprej s pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa obrnil na župana kot drugostopenjski organ (prim. četrti odstavek 221. člena in četrti odstavek 222. člena ZUreP-2); pa tudi sicer bi bilo, če bi tožnik vztrajal pri tožbi zaradi molka, takšno tožbo, glede na izdano odmerno odločbo, treba zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa (v smislu 6. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

10. Pač pa tožnik, kot izhaja iz njegove vloge z dne 4. 5. 2020, vztraja pri tožbi v upravnem sporu zaradi neskladja Odloka z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba v upravnem sporu ni dopustna. Odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor v smislu predhodno citiranih določb 2. člena ZUS-1. Gre za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, zato Odloka niti v smislu določbe četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za upravni spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj je ta dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Odlok, ki je sporen za tožnika, je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ta lahko odločbo o odmeri komunalnega prispevka izpodbija s pritožbo, o kateri odloča župan (o čemer je bil tožnik tudi poučen v pravnem pouku odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 21. 4. 2020). Le če vloži pritožbo in šele ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi, lahko stranka, ob izpolnjenih vseh ostalih zakonskih predpostavkah, sproži upravni spor in v njem izpodbija odločbo, s katero je odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, pri čemer lahko uveljavlja tudi ugovore, da pri odmeri komunalnega prispevka določbe predpisov niso bile pravilno uporabljene, oziroma ugovore, da so določbe pri odmeri uporabljenih predpisov (konkretno Odloka) v neskladju s predpisi, s katerimi bi morale biti skladne. Če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dokončni upravni akt, namreč sodišče presodi tudi tovrstne ugovore (prim. 125. člen Ustave). Stranka ima torej v zvezi z odmero komunalnega prispevka zagotovljeno sodno varstvo na podlagi tožbe zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, če oziroma ko so izpolnjene procesne predpostavke za takšen upravni spor.

11. Kot izhaja iz povedanega, upravni spor, v katerem bi tožnik neposredno izpodbijal sam Odlok, ni dopusten, zato je takšno tožbo treba zavreči na podlagi 4. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tudi kolikor tožnik (že) v tem upravnem sporu želi izpodbijati (tudi) odločbo o odmeri komunalnega prispevka z dne 21. 4. 2020, pogoji za to niso izpolnjeni. Tožnik namreč ni izkazal, da bi zoper odmerno odločbo vložil pritožbo in da bi bilo o tej pritožbi že odločeno v času vložitve tožbe v tem upravnem sporu (primerjaj še 2. in 7. alinejo prvega odstavka 36. člena ZUS-1) ali pa vsaj ob vložitvi vloge z dne 4. 5. 2020 (in bi bila tako ob vložitvi tožbe oziroma vloge z dne 4. 5. 2020 odmerna odločba že dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1). Iz navedenega torej izhaja, da niti v primeru, da bi sodišče tožnikovo vlogo z dne 4. 5. 2020 obravnavalo kot tožbo zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka, niso izkazani pogoji za vsebinsko obravnavanje takšne tožbe.

12. Glede na vse povedano je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožnik lahko sodno varstvo v zvezi z odmero komunalnega prispevka uveljavi z vložitvijo nove tožbe zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ko(likor) so izpolnjene vse procesne predpostavke za takšno tožbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 221, 221/4, 222, 222/4
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMjMx