<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 86/2017-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:III.U.86.2017.11
Evidenčna številka:UP00035885
Datum odločbe:21.05.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Gantar (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Andrej Orel
Področje:SODSTVO
Institut:sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje

Jedro

Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. 2/17-4 z dne 22. 12. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je Sodni svet (v nadaljevanju: toženka) odločil, da se predlog tožnika, okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v ..., za hitrejše napredovanje in imenovanje v naziv okrajnega sodnika svétnika zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka povzame vsebino obravnavanega tožnikovega predloga ter ugotavlja, da Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS) napredovanje na položaj svétnika ureja različno glede na stopnjo sodniške funkcije: okrajni oziroma okrožni sodnik pridobi takšen položaj po 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje (četrti odstavek 27. člena), višji sodnik pri tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, vrhovni sodnik pa po devetih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 27. člena). Zakon torej višjemu in vrhovnemu sodniku omogoča, da pridobita naziv svétnika že z rednim napredovanjem, medtem ko morata okrajni in okrožni sodnik izpolnjevati pogoje za hitrejše napredovanje. Glede tožnikovih pomislekov, da naj bi takšna ureditev pomenila kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, v povezavi z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, toženka navede, da mora kot upravni organ odločati po zakonih in ostalih predpisih; postopek za oceno ustavnosti zakona lahko v skladu z Ustavo začne le sodišče. Ker po izpolnjenemu starostnemu pogoju tožniku še ni bila izdelana ocena sodniške službe, s katero bi bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, ne izpolnjuje enega od materialnopravnih pogojev za hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrajnega sodnika svétnika, zato je toženka njegov predlog zavrnila.

3. Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper navedeno odločbo, je toženka zavrnila z odločbo št. Su 120/2017-2 z dne 16. 2. 2017 (v nadaljevanju: odločba o pritožbi). V zvezi s pritožbenimi očitki o nezakonitosti (izreka) izpodbijane odločbe pojasni, da je upoštevala veljavno zakonsko ureditev, po kateri mora okrajni sodnik za pridobitev položaja svétnika izpolnjevati pogoje za hitrejše napredovanje oziroma po kateri imenovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča spada med hitrejša napredovanja (četrti odstavek 27. člena in 3. alineja petega odstavka 34. člena ZSS). Sicer pa toženka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Drugačna razlaga jasne zakonske določbe, ki ureja pogoje napredovanja okrajnih sodnikov na svétniški položaj, ni mogoča, prav tako ne odločanje z uporabo pravne analogije.

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi odprave ali spremembe izpodbijane odločbe. V tožbi pojasnjuje, da je okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v ... od 1. 1. 2005, prej pa je bil od 8. 10. 1990 dalje sodnik za prekrške pri Sodniku za prekrške v ... in .... Z odločbo predsednice Okrožnega sodišča v ... z dne 23. 12. 2010 je bil kot okrajni sodnik nazadnje uvrščen v 51. plačni razred, z njeno odločbo z dne 28. 6. 2012 se mu plača od 1. 6. 2012 dalje obračunava in izplačuje za 51. plačni razred. Po dopolnjenem 45. letu starosti (22. 2. 2006) je bil kot sodnik trikrat ocenjen in je trikrat izpolnil pogoje za redno napredovanje (ocene sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v ... z dne 10. 4. 2008 (v zvezi s sklepom Personalnega sveta Vrhovnega sodišča z dne 9. 7. 2008), z dne 25. 11. 2011 in z dne 5. 2. 2015). Tožnik predstavi določbe ZSS o napredovanju sodnikov, vključno z napredovanjem okrajnega sodnika na položaj svétnika, in pojasnjuje, da je to hitrejše napredovanje časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj, ob izpolnjenih dodatnih pogojih, okrajni sodnik na položaj svétnika napreduje takrat, ko bi sicer redno napredoval. Ureditev primerja z napredovanjem višjega, pa tudi vrhovnega sodnika, ki po tretjem odstavku 27. člena ZSS lahko pridobita položaj svétnika že z rednim napredovanjem. Tožniku se to ne zdi pravno pravilno, meni namreč, da zakonodajalec ni imel razumnih in stvarnih razlogov za takšno razlikovanje, ki bi izhajalo iz narave stvari, ampak je to storil arbitrarno in samovoljno. Zato gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Tožnik dodaja, da vlada opisanega razlikovanja v Predlogu za izdajo Zakona o sodniški službi z osnutkom zakona (EPA 270, objavljenim v Poročevalcu Državnega zbora RS) ni pojasnila. Sprašuje se, zakaj, tudi če svétništvo pomeni privilegij, ta ne bi bil sodnicam in sodnikom dostopen pod vsaj približno enakimi pogoji, saj je sodniški rang že tako različen in posledično plačni razredi, staramo pa se vsi. V tožnikovem primeru to pomeni, da zanj ni nobenega, niti rednega napredovanja, če je že z odločbo z dne 23. 12. 2010 uvrščen v 51. plačni razred, in je tako kljub dvema zadnjima ocenama sodniške službe, da izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, še vedno v istem plačnem razredu. Po tožnikovem mnenju bi pravna ureditev morala biti takšna, da bi tudi okrajni in okrožni sodnik po dopolnjenem 45. letu ob tretjem rednem napredovanju na istem sodniškem mestu pridobila položaj svétnika, kot to velja za višjega in posredno vrhovnega sodnika. Tožnik predlaga, da sodišče z ustavno skladno razlago ZSS razsodi, da se izpodbijana odločba, v zvezi z odločbo o pritožbi, odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje, ali podrejeno, da se tožnik kot okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v ... z 28. 2. 2015 imenuje na položaj okrajnega sodnika svétnika in s tem uvrsti v 52. plačni razred. Lahko pa sodišče, če tako oceni, prekine upravni spor in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti 24. in 27. člena ZSS. Tožnik tudi zahteva, da se mu glede na izid povrne stroške postopka.

5. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih, ki jih je navedla v obeh odločbah, ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilen je bil tudi postopek, v katerem je bila izdana. Sodišče sledi razlogom, s katerimi je odločba utemeljena (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa dodaja:

8. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZSS sodnik z nastopom sodniške službe pridobi pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Kot je razvidno iz drugega odstavka tega člena ZSS, napredovanje zajema napredovanje v plačnih razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv ter napredovanje v višji sodniški naziv, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svétnika.

9. Glede napredovanja na položaj svétnika ZSS v tretjem odstavku 27. člena določa, da položaj svétnika pridobi višji sodnik pri tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, če ta zakon ne določa drugače; vrhovni sodnik pridobi položaj svétnika po devetih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, če ta zakon ne določa drugače. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZSS položaj svétnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. V 34. členu ZSS pa je še določeno, da v primeru, če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik napreduje na položaj svétnika višjega sodišča že pri drugem napredovanju v višji plačni razred oziroma na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZSS (3. alineja petega odstavka 34. člena ZSS) ter da vrhovni sodnik lahko napreduje na položaj svétnika po šestih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje (šesti odstavek 34. člena ZSS).

10. V obravnavanem primeru ni spora o tem, da tožnik, ki je okrajni sodnik, izpolnjuje v četrtem odstavku 27. člena ZSS določen starostni pogoj, da pa mu po dopolnjenem 45. letu starosti do izdaje izpodbijane odločbe še ni bila izdelana ocena sodniške službe, s katero bi bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, to je ocena iz 4. točke prvega odstavka 32. člena ZSS (tožniku so bile, kot sam navede, po dopolnjenem 45. letu starosti izdelane tri ocene sodniške službe, s katerimi je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, torej tri ocene v smislu 3. točke prvega odstavka 32. člena ZSS). Glede na povedano tožnik ne izpolnjuje v (četrtem odstavku 27. člena) ZSS določenih pogojev za pridobitev položaja svétnika oziroma za napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča. Toženka je zato tožnikov predlog utemeljeno zavrnila. V zvezi z izrekom izpodbijane odločbe je ustrezno pojasnila, da ga je oblikovala ob upoštevanju, da napredovanje okrajnega sodnika na položaj svétnika sodi v okvir hitrejših napredovanj.

11. Po presoji tega sodišča niso utemeljeni tožbeni ugovori, da je zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločitev, v neskladju z Ustavo, in sicer z določbami 22. člena ter drugega odstavka 14. člena Ustave.

12. V skladu z 22. členom Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Iz navedene določbe izhaja, da sodišče ali drug državni organ ne sme stranke neenakopravno obravnavati tako, da bi v njeni zadevi odločil drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko bistveno podobnih oziroma enakih primerih, ter da mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, ki so udeležene v postopku. Določba 22. člena Ustave je poseben odraz ustavne pravice do enakosti pred zakonom. Ustava namreč v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino; v drugem odstavku istega člena Ustave je določeno, da so vsi pred zakonom enaki. Citirana določba drugega odstavka 14. člena Ustave, na katero se sklicuje tožnik, pomeni splošno pravno načelo. Pri preizkusu, ali gre za kršitev tega načela, je treba ugotoviti, katera stvarna razmerja oziroma skupine oseb sporna pravna norma obravnava neenako ter ali je za neenako obravnavanje podan stvaren oziroma razumen razlog. Navedena ustavna določba zahteva, da zakonodajalec (in posledično toženka) bistveno enake položaje obravnava enako. Če gre za neenake položaje, je utemeljeno njihovo različno obravnavanje.

13. Tožnik meni, da so glede na zakonsko ureditev okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika diskriminirani v primerjavi z višjimi in tudi vrhovnimi sodniki. Vendar po presoji tega sodišča skupin, ki jih primerja tožnik, ni utemeljeno enačiti. Že z ZSS določeni pogoji, ki jih mora, poleg splošnih pogojev iz 8. člena tega zakona, izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, so pomembno različni. Tako mora oseba za izvolitev na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik) imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu (9. člen ZSS), za izvolitev na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik) pa mora uspešno opravljati sodniško funkcijo oziroma tej primerljivo funkcijo ali poklic v trajanju najmanj treh let ali imeti najmanj šest let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu (10. člen in drugi odstavek 13. člena ZSS). Za izvolitev na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik) mora oseba uspešno opravljati sodniško ali tej primerljivo funkcijo ali poklic v trajanju najmanj šest let ali imeti najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu; za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 8. člena ZSS, če je izvoljen najmanj v naziv docenta (11. člen in drugi odstavek 13. člena ZSS). Za izvolitev na sodniško mesto na Vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik) mora oseba uspešno opravljati sodniško ali tej primerljivo funkcijo ali poklic najmanj v trajanju 15 let ali imeti najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu; za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 8. člena ZSS, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja (12. člen in drugi odstavek 13. člena ZSS). Kot določa prvi odstavek 13. člena ZSS, za izvolitev na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena ZSS glede na položaj sodišča, določen v Zakonu o sodiščih (ZS, prim. 98. člen). Različna je torej tudi umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, v katerem praviloma okrajni in okrožni sodniki izvajajo sodno oblast na okrajnih oziroma okrožnih sodiščih kot prvostopenjskih sodiščih splošne pristojnosti ter na prvostopenjskem specializiranem sodišču za delovne in socialne spore; višji sodniki izvajajo sodno oblast na višjih sodiščih oziroma tem primerljivih specializiranih sodiščih, kjer ob odločanju o pravnih sredstvih presojajo prvostopenjske sodne odločitve ali v upravnem sporu dokončne upravne akte ter zakonitost posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; vrhovni sodniki pa izvajajo sodno oblast na Vrhovnem sodišču, kjer se izrekajo o najpomembnejših pravnih vprašanjih, ki presegajo pomen konkretnih zadev.

14. Sodišče nadalje ugotavlja, da je iz ureditve po ZSS razviden namen zakonodajalca, da položaj svétnika pridobi sodnik senior, pri katerem je izkazana določena strokovna kakovost. Kolikor gre za višjega in vrhovnega sodnika, mora biti kakovost glede na naravo stvari (upoštevaje predhodno opisani položaj oziroma naravo dela, pogoje za izvolitev ter kriterije, ki jih je treba upoštevati v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto - 28. in 29. člen ZSS) izkazana že za izvolitev oziroma imenovanje v takšen sodniški naziv, zato se ureditev iz tretjega odstavka 27. člena ZSS, po kateri se nato položaj svétnika pridobi po določenem daljšem uspešnem opravljanju sodniške službe, izkazanem z oceno, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, kaže kot razumna. Hkrati pa ZSS tudi okrajnim in okrožnim sodnikom, ki izpolnijo predpisani starostni pogoj in z oceno sodniške službe, s katero je ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje, izkažejo posebno kakovost sodniškega dela, omogoča pridobiti položaj svétnika; pri čemer zakonska ureditev obenem spodbuja, da se za vstop v opravljanje sodniške službe kot okrajni (in okrožni) sodniki odločajo tudi osebe z daljšimi delovnimi izkušnjami na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

15. Glede na vse povedano sodišče ne sledi tožbenim očitkom, da zakonodajalec ni imel razumnih in stvarnih razlogov za opisano razlikovanje pri napredovanju sodnikov na položaj svétnika, ki bi izhajali iz narave stvari, ter da je takšna ureditev arbitrarna in samovoljna. Ker torej po mnenju tega sodišča določbe ZSS, ki jih je treba uporabiti za rešitev obravnavane zadeve, niso protiustavne, sodišče ni prekinilo postopka in začelo postopka za presojo zakona pred Ustavnim sodiščem (156. člen Ustave). Pri tem pa glede na tožbene navedbe dodaja, da se v presojo, ali je zakonska ureditev bolj ali manj primerna, sodišče ne more spuščati, ker je to stvar, ki ostaja v polju odločanja zakonodajalca.

16. Sodišče je po navedenem tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V upravnem sporu je odločilo brez glavne obravnave, saj so bile tiste dejanske okoliščine, ki so glede na zavzeta pravna stališča pomembne za odločitev, pravilno ugotovljene že v postopku pred toženko in jih tožnik ne prereka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodniški službi (1994) - ZSS - člen 24, 27, 27/3, 27/4, 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMjE4