<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 694/2019-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.694.2019.11
Evidenčna številka:UP00036246
Datum odločbe:02.06.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Mojca Muha (preds.), Zdenka Štucin (poroč.), mag. Marjanca Faganel
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov

Jedro

Tožnica ohranja središče življenjskih interesov v Sloveniji. Najpomembnejšo osebno vez v Sloveniji nedvomno predstavlja tožničina hči A.A., ki jo tožnica tudi materialno podpira. Hkrati tožnica v Sloveniji ohranja tudi ekonomski interes, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica ostaja. Ob navedenem tožnico na Švico veže le zaposlitev, izdano dovoljenje za prebivanje v Švici ter tuja bančna in zdravstvena kartica. Tožnica je sicer v postopku in v tožbi zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, vendar pa obstoja slednje zgolj z navedbo o skupnem življenju od 6. 10. 2017 dalje, upoštevaje da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 8. 3. 2018, tudi po sodni presoji ni uspela izkazati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi davčni organ) zavrnila zahtevek tožnice z dne 31. 1. 2018 za določitev statusa nerezidenta za obdobje od 6. 10. 2017 dalje.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo potrebno v konkretnem primeru presojati status rezidenta po 5. točki 6. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), na podlagi kriterija središča osebnih in ekonomskih interesov. Davčni organ ugotavlja, da v Sloveniji ostaja tožničina hči A.A., ki živi na predhodnem naslovu stalnega prebivališča tožnice in s katero tožnica ohranja stike in jo finančno podpira. Prav tako tožnica v Sloveniji ohranja bivališče, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica je. V Švici je zaposlena in živi v najetem stanovanju, katerega najemnik je njen partner. Davčni organ ugotavlja, da tožnica zatrjuje obstoj zunajzakonske zveze s partnerjem, pri katerem živi, vendar obstoja slednje ne izkaže. Prav tako ne navaja drugih vezi, ki bi jih imela v Švici, kamor se je preselila oktobra 2017. Davčni organ ugotavlja, da ostaja v Sloveniji središče osebnih in določenih ekonomskih interesov tožnice, zato je tožnico na podlagi 5. točke 6. člena ZDoh-2 potrebno šteti za rezidentko Republike Slovenije.

3. Ministrstvo za finance je kot pritožbeni organ tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Dodatno se sklicuje na komentar Vzorčne konvencije OECD in Vzorčne konvencije OZN, po katerem se upošteva predvsem posameznikove družinske in družbene povezave, poklicne, politične, kulturne in druge dejavnosti. Strinja se z ugotovitvami prvostopenjskega organa, da tožnica v Sloveniji ohranja ekonomski interes ter močne osebne interese. V razmerju do tujine tožnica ni dokazala obstoja zunajzakonske zveze, niti ni navajala drugih vezi, ki bi predstavljale njene osebne interese.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke zmotna. Drži, da ima v Sloveniji hčerko, vendar se je v Švico za stalno preselila zaradi življenja v zunajzakonski skupnosti s partnerjem B.B., s katerim živita na skupnem naslovu v Švici. Partnerja je spoznala že 24. 8. 2016, ko je bila še zaposlena v Avstriji. V zvezi z navedenim predlaga zaslišanje partnerja B.B.. V Slovenijo prihaja skupaj s partnerjem trikrat letno za teden dni. Zaradi izplačila bivšega partnerja pa je pri C. d.d. najela hipotekarni kredit, zaradi česar ima pri navedeni banki odprt TRR. Na Slovenijo je razen hčerke ne veže nič več, v Slovenijo se tudi ne namerava vrniti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in v odgovoru v celoti prerekala tožbene navedbe. Dodatno se sklicuje na 76. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in navaja, da je dokazno breme na strani davčnega zavezanca, ki mora predložiti dokaze. Tožnica pa dokazov o obstoju zunajzakonske skupnosti, niti o drugih osebnih vezeh v tujini, ni predložila, zato je potrebno navedbe v zvezi s tem obravnavati kot nedovoljene tožbene novote po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožnica je v pripravljalni vlogi navedla, da je ob oddaji vloge pri davčnem organu izpolnjevala vprašalnik kot prava neuka stranka. Že pred prvostopenjskem organom je zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti in predložila najemno pogodbo, na kateri je kot najemnik vpisan njen zunajzakonski partner ter tako dokazala obstoj zunajzakonske skupnosti.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tudi po presoji sodišča je odločitev obeh upravnih organov pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je ob zavrnitvi pritožbe navedla tožena stranka v svoji odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je tožnici zavrnil zahtevek za določitev statusa nerezidenta za obdobje od 6. 10. 2017 dalje. Pravno podlago odločitve tudi po presoji sodišča predstavlja 6. člen ZDoh-2, ki določa, da je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje enega od taksativno naštetih pogojev. Med njimi je v 5. točki naveden tudi pogoj, da ima oseba svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Pri opredelitvi središča življenjskih interesov imajo osebne vezi posameznika prednost pred ekonomskimi.

10. Sodišče sledi ugotovitvam davčnega organa, da tožnica ohranja središče življenjskih interesov v Sloveniji. Najpomembnejšo osebno vez v Sloveniji nedvomno predstavlja tožničina hči A.A., ki jo tožnica tudi materialno podpira. Hkrati tožnica v Sloveniji ohranja tudi ekonomski interes, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica ostaja. Ob navedenem tožnico na Švico veže le zaposlitev, izdano dovoljenje za prebivanje v Švici ter tuja bančna in zdravstvena kartica. Tožnica je sicer v postopku in v tožbi zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, vendar pa obstoja slednje zgolj z navedbo o skupnem življenju od 6. 10. 2017 dalje, upoštevaje da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 8. 3. 2018, tudi po sodni presoji ni uspela izkazati. Pri zunajzakonski skupnosti gre namreč za dlje časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske1, ki nista sklenila zakonske zveze, česar tožnica tudi po presoji sodišča ni izkazala. Tožbene ugovore tožnice, da je svojega partnerja spoznala že v letu 2016 ter predlog za zaslišanje tožničinega partnerja B.B., kakor tudi predlagano zaslišanje strank in vpogled v pisne izjave B.B. in kantona ..., sodišče zavrača kot nedovoljene tožbene novote. Tožnica namreč ni obrazložila, zakaj teh dokazov ni predlagala oziroma predložila že v davčnem postopku. To pa pomeni, da teh dokazov, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

11. Upoštevaje vse zgoraj navedeno, osebna in ekonomska vez, ki ju ima s Slovenijo, tudi po presoji sodišča, pretehta pomen tistih vezi, ki jih je tožnica stkala v Švici, in ki so zaenkrat predvsem ekonomske narave. Zato je bil v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča narejen pravilen pravni zaključek, po katerem je tožnico po določbah ZDoh-2 potrebno šteti za rezidentko Slovenije.

12. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških postopka odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1.

14. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona).

-------------------------------
1 Glej prvi odstavek 12. člena v času izpodbijane odločbe veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 6, 6/1, 6/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMTMx