<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1769/2018-13

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1769.2018.13
Evidenčna številka:UP00036452
Datum odločbe:05.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Lara Bartenjev (poroč.), mag. Mojca Muha
Področje:DAVKI
Institut:izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova

Jedro

V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.

Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi davčni organ) sklenila, da se nad tožnikom opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti v skupnem znesku 921,09 EUR, od tega je 903,28 EUR glavnice, 7,81 EUR zamudnih obresti in 10,00 EUR stroškov sklepa. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik pri A. d. d. V izreku izpodbijanega sklepa je davčni organ navedel tudi vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je začel postopek davčne izvršbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je davčni organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) zoper tožnika začel davčno izvršbo, ker tožnik v predpisanem roku ni poravnal svojih obveznosti, ki so navedene v izreku sklepa, kar izhaja iz knjigovodskih evidenc davčnega organa. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ nadalje navede pravno podlago za zaračunavanje zakonskih zamudnih obresti (96. člen ZDavP-2), omejitve izvršbe (160. člen ZDavP-2) in vrstnega reda poplačila davka (93. člen ZDavP-2).

3. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ, tudi pritožbeni organ) je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločbo finančnega organa. V svoji obrazložitvi navaja, da je po podatkih registra davčnih zavezancev razvidno, da je tožnik od 1. 4. 2016 zavarovan kot oseba z zavarovalno podlago 040 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe) za 40 ur tedensko pri družbi B. d. o. o. Ljubljana, pri čemer je bila prijava v zavarovanja v register narejena s 6. 1. 2017 in traja do izbrisa. Ker iz registra ni razvidno, da bi zavarovanje tožnika v spornem obdobju (maj in junij 2017) prenehalo, je po oceni pritožbenega organa tožnik dolžan prispevke za socialno varnost iz naslova lastništva družbe plačati na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja socialnega zavarovanja in davčnega postopka. V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjske odločbe pritožbeni organ pojasni, da v skladu s prvim odstavkom 352. člena ZDavP-2 zavezanci za prispevke izračunavajo prispevke za socialno varnost v obračunu prispevkov za socialno varnost. Obračun prispevkov za socialno varnost mora zavezanec predložiti najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec (prvi odstavek 353. člena ZDavP-2). Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za določene zavezance za prispevke za socialno varnost (drugi odstavek 353a. člena ZDavP-2), ta predizpolnjen obračun prispevkov pa se zavezancu vroči elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Pritožbeni organ nadalje pojasni, da je davčni organ za obdobji maj in junij 2017 za tožnika sestavil predizpolnjena obračuna prispevkov za socialno varnost in ju preko portala eDavki vročil tožniku, le-ta pa podatkov v predizpolnjenih obračunih ni popravil, zato sta predizpolnjena obračuna postala izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDavP-2. V zvezi s pritožbenim očitkom, da izvršljivost zadevnih davčnih obračunov ni nastopila, saj tožnik nima dostopa do aplikacije eDavki niti mu predizpolnjen obračun ni bil kako drugače vročen in torej s predizpolnjenim obračunom ni bil seznanjen, pritožbeni organ navaja, da je tožnik, s tem, ko ni uporabljal storitve elektronskega poslovanja (eDavki), sam prevzel odgovornost za neobveščenost oziroma neseznanitev z obračunom prispevkov. Poleg tega institut predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost omogoča le lažje izpopolnjevanje davčne obveznosti in poenostavitev postopka pobiranja davkov ter znižuje stroške računovodenja, medtem ko šesti odstavek 353a. člena ZDavP-2 zavezancu ne daje samo možnosti, da sam odda drugačen obračun od predizpolnjenega, ampak mu nalaga obveznost, da to stori, to je da predloži obračun za prispevke za socialno varnost najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je prejel številne sklepe o davčni izvršbi, ki pa temeljijo na napačni klasifikaciji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), ki ga je na podlagi podatkov registra davčnih zavezancev napačno uvrstil v zavarovalno podlago 040 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe) za 40 ur na teden pri družbi B. d. o. o. Ljubljana. Nadalje navaja, da od 28. 10. 2015 ni sposoben opravljati kakršnegakoli pridobitnega dela, doživel je tudi dva srčna infarkta in možgansko kap, ima tudi srčni spodbujevalnik. Podjetje B. d. o. o. Ljubljana od junija 2002 ne deluje več, od junija 2007 nima transakcijskega računa, poleg tega nima sedeža in v njem ni nihče zaposlen. V nadaljevanju pojasni, da navedenega podjetja ni zaprl zaradi svojih zdravstvenih težav, ker je upal, da bo nekoč sposoben za delo. Tožnik še poudari, da je prejemnik denarne socialne pomoči, zato mu ni jasno, kako to, da mora plačati prispevke za socialno varnost, ko pa prejema denarno socialno pomoč. Tožnik je nadalje še navedel, da je 29. 8. 2019 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad podjetjem B. d. o. o. Ljubljana, na katerega pa še ni prejel nobenega odgovora. Tožnik smiselno predlaga, da naj sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega akta, hkrati pa pojasnjuje, da je iz uradnih podatkov nesporno, da je bil tožnik v spornem obdobju družbenik in poslovodja gospodarske družbe in temu ustrezno zavarovan, pri čemer traja zavarovanje od dneva vpisa, do dneva izbrisa iz poslovnega registra. Tožena stranka še doda, da takšno slabo materialno in zdravstveno stanje samo po sebi še ni razlog za to, da se zoper njega ne bi vodil postopek davčne izvršbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisov in izpodbijanih odločitev sodišče sodi, da sta izpodbijani sklep in odločba drugostopenjskega davčnega organa izdana skladno z zakonom ter kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njunim razlogom in se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

8. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik v predpisanem roku ni poravnal svojih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače - OPSVL, za meseca maj 2017 in junij 2017. Davčna izvršba se po določbi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova, ta pa je v skladu z drugim odstavkom navedenega člena med drugim tudi izvršljiv obračun davka. Sodišče zavrača tožnikov pavšalen ugovor, da ga je ZPIZ na podlagi podatkov registra davčnih zavezancev napačno uvrstil v zavarovalno podlago 040 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe) za 40 ur na teden pri družbi B. d. o. o. Ljubljana. Kot je tožniku pojasnil že pritožbeni organ, je iz registra davčnih zavezancev razvidno, da je tožnik od 1. 4. 2016 dalje zavarovan z zavarovalno podlago 040, pri čemer traja prijava do izbrisa. Tožnik pa v tožbi tudi ne zatrjuje, da je opravil izbris zavarovanja in bi torej njegovo zavarovanje v spornem obdobju prenehalo, ampak v tožbi celo navede, da družbe B. d. o. o. Ljubljana do danes še ni izbrisal iz registra družb. Sodišče tožniku dodatno pojasnjuje, da v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijani izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.

9. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožnikov ugovor, da družba B. d. o. o. Ljubljana od junija 2002 ne posluje več in da nima ne transakcijskega računa ne sedeža ter da je na Okrožno sodišča v Ljubljani vložil predlog za njen stečaj. Četudi so navedbe tožnika resnične, na odločitev davčnega organa, da začne postopek prisilne izterjave davčnega dolga, ne morejo vplivati. Neplačane obveznosti se namreč terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžen plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.

10. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da je v slabem zdravstvenem in premoženjskem stanju ter da je prejemnik denarne socialne pomoči, sodišče pojasnjuje sledeče. V skladu s sodno prakso1 slabo zdravstveno in premoženjsko stanje davčnega dolžnika ne more vplivati na odločitev, da davčni organ zoper davčnega dolžnika začne postopek prisilne izterjave davčnega dolga, prav tako pa to ni razlog za ustavitev že začete davčne izvršbe na podlagi 155. člena ZDavP-2. Lahko pa je slabo finančno stanje davčnega dolžnika ovira za izvršitev sklepa o davčni izvršbi, saj mora banka, ki sklep izvršuje, upoštevati omejitve, ki jih v tej zvezi določa zakon. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu. Torej dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da se zoper njega izvršba sploh ne bi smela dovoliti, temveč le, da so pri opravljanju izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči.

11. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa pravno neupoštevne, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na nejavni seji.

-------------------------------
1 Tako npr. sodba I U 1804/2016-11 z dne 16. 1. 2018, II U 498/2014 z dne 10. 6. 2015 in I U 1042/2014 z dne 18. 11. 2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 157, 157/7

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 2047/2018-8, z dne 02.06.2020, ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.2047.2018.8

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5Njg5