UPRS Sodba I U 1207/2019-9

Jedro

Prenehanje svaštva zaradi smrti zakonca (v obravnavanem primeru sina zapustnice) pred uvedbo dedovanja ni relevantno in je pomembna le zapustnikova volja. Če zapustnica kljub smrti zakonca (sina) oporoke ne spremeni ali prekliče oziroma kot v obravnavanem primeru snaho, vdovo po pokojnem sinu v oporoki za dedinjo določi celo po sinovi smrti, je za njeno razmerje do dediča nerelevantno, ali je zakonec (v obravnavanem primeru mož tožnice, sin zapustnice) umrl pred zapustnico.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4222-21610/2018-4 z dne 12. 3. 2019 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijano odločbo tožnici odmeril in naložil v plačilo davek na dediščine in darila od davčne osnove 64.442,85 EUR, po stopnjah, ki veljajo za „vse druge osebe“, v znesku 10.488,57 EUR.

2. Iz razlogov izpodbijane določbe sledi, da je davčni organ v odmernem postopku na podlagi sklepa o dedovanju D 305/2018, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Domžalah, in je postal pravnomočen dne 8. 11.2016, ugotovil obseg zapuščine po pok. A.A.. Na tej podlagi je ugotovil tudi, da je tožnica žena umrlega sina zapustnice, kar jo v postopku odmere davka na dediščino uvršča v dedni red „vse druge osebe“ iz 8. člena Zakona o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ter ji nato v skladu z določbami istega zakona, ki jih citira, odmeril davek v znesku, ki je razviden iz izreka odločbe.

3. Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-11-14/2019-3 z dne 26. 6. 2019 pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s svaštvom, ki ga tožnica navaja kot podlago za davčno oprostitev, pa s sklicevanjem na sodno prakso Upravnega sodišča pojasnjuje, da svaštvo kot razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca, obstaja le toliko časa kot obstaja zakonska zveza. Ker je sin zapustnice (mož tožnice) umrl pred zapustnico, tožnica v času zapustničine smrti formalnopravno gledano ni bila več snaha zapustnice in zato ne more biti izenačena z dediči prvega dednega reda v smislu drugega odstavka 9. člena ZDDD.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. Sodišču predlaga, da izdano odločbo odpravi in tožnico oprosti plačila davka na dediščino po pok. A.A.. Priglaša tudi stroške postopka. Po drugem odstavku 9. člena ZDDD so z davka oproščenimi dediči prvega dednega reda izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski zvezi. Tožnica je bila zapustničina snaha in v času dedovanja vdova po zapustničinem sinu, ki je umrl pred zapustnico. Dedovala je na podlagi oporoke. S smrtjo zapustničinega sina je zakonska zveza med njim in tožnico, ne po njuni volji, prenehala, vendar to za konkretni primer ni pomembno. Zapustnica je oporoko, v kateri je tožnico določila za oporočno dedinjo, napisala celo po smrti svojega sina. Ob pravilni razlagi 9. člena ZDDD, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019, je tožnica kot oporočna dedinja izenačena z dedičem prvega dednega reda.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v času odločanja še ni bila seznanjena s spremenjenim pravnim stališčem glede tolmačenja oprostitve plačila davka v primerih svaštva, kot ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi X Ips 29/2018. Zato sodišču predlaga, da v upravnem sporu odloči v skladu s spremenjeno sodno prakso.

6. Tožba je utemeljena.

7. Izpodbijana odločba je utemeljena s stališčem, potrjenim v sodni praksi naslovnega sodišča, da gre pri svaštvu za (dejansko) razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca in torej za razmerje, ki je vezano na obstoj zakonske skupnosti, kar pomeni, da v primeru prenehanja zakonske skupnosti preneha tudi svaštvo in s tem podlaga za davčno oprostitev po drugem odstavku 9. člena ZDDD, ki pa je bilo po izdaji izpodbijane odločbe v revizijskem postopku spoznano kot materialnopravno zmotno.

8. V sodbi X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019, v kateri je presojalo razmerje med zapustnikom in pastorkom, je namreč Vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče, ki ga je po presoji sodišča treba smiselno upoštevati tudi v tej zadevi - da prenehanje svaštva zaradi smrti zakonca (v obravnavanem primeru sina zapustnice) pred uvedbo dedovanja ni relevantno in da je pomembna le zapustnikova volja. Če zapustnica kljub smrti zakonca (sina) oporoke ne spremeni ali prekliče oziroma kot v obravnavanem primeru snaho, vdovo po pokojnem sinu v oporoki za dedinjo določi celo po sinovi smrti, je torej ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča za njeno razmerje do dediča nerelevantno, ali je zakonec (v obravnavanem primeru mož tožnice, sin zapustnice) umrl pred zapustnico.

9. Ker po navedenem izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi drugega odstavka 9. člena ZDDD, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo istemu organu, da v ponovnem postopku odloči v skladu s pravnim stališčem te sodbe.

10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

27.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 452/2018-11
• VSRS Sodba X Ips 29/2018
• VSRS Sodba X Ips 37/2019