UPRS Sodba I U 115/2020-7

Jedro

Mnenje CSD z dne 15. 11. 2019 v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajalo, tožnica pa tudi ni izkazala, da v postopku upravičeno ni predložila mnenja, ki bi se nanašalo na dodelitev BPP za postopke po zakonu o družinskih razmerjih, kajti poučena o tem, kakšno mnenje bi ji omogočilo pridobiti BPP, je bila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice z dne 23. 8. 2019 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 693/2019 zaradi določitve stalnega prebivališča mld. otroka in spremembe priimka ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (v 1. točki izreka) in odločil, da tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od prejema te odločbe (v 2. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice vpogledal v njene bančne izpiske, iz katerih izhaja, da je imela tožnica v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP poleg prilivov iz naslova plače tudi druge prilive v skupni višini 33.420 EUR, in sicer dne 18. 10. 2018 znesek 20.170 EUR (namen nakazila: darilna pogodba z dne 3. 10. 2018), dne 18. 10. 2018 znesek v višini 9.630 EUR (namen nakazila: darilna pogodba z dne 18. 10. 2018), dne 23. 10. 2018 znesek v višini 1.940 EUR (namen nakazila: darilna pogodba), dne 21. 9. 2018 znesek v višini 150 EUR (namen nakazila: gotovina) in dne 21. 9. 2018 znesek v višini 1.530 EUR (namen nakazila: gotovina). Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da razen plače in regresa oziroma drugih prejemkov iz dela ni prejela nobenih drugih dohodkov in prejemkov v obdobju zadnjih treh in dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, torej da v okviru ostalih dohodkov in prejemkov ni prejela nobenih daril, zato je organ za BPP tožnico pozval, da natančno opredeli, kaj predstavljajo ugotovljena nakazila in da predloži dokazila. Tožnica je v odgovoru navedla, da navedena nakazila predstavljajo darila s strani njenih staršev in je tudi priložila darilne pogodbe, ki njene navedbe potrjujejo. Pojasnila je, da je s prejetimi sredstvi iz naslova darilnih pogodb od staršev in iz naslova sklenjene hipotekarne kreditne pogodbe z banko kupila stanovanje, v katerem biva z mladoletnim otrokom. Organ za BPP ugotavlja, da se navedena nakazila na osebni račun tožnice v mesecih september in oktober 2018 v skupni višini 33.420 EUR v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upoštevajo kot občasni, neperiodični dohodki, ki jih je tožnica prejela pred obdobjem iz 20. člena ZSVarPre, to je pred obdobjem treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, saj presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je presegajo znesek 18.852 EUR), in sicer tako, da se kot lastni mesečni dohodek družine upošteva ena dvanajstina dohodkov, kar znaša 2.785 EUR (33.420 EUR deljeno z 12), nadalje deljeno z 2 (število družinskih članov) znaša 1.392,50 EUR. V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZSVarPre se kot občasni neperiodični dohodki izrecno štejejo tudi darila.

Pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine je organ nato kot periodične dohodke v skladu z 21. členom ZSVarPre upošteval tudi neto plačo tožnice, in sicer izplačilo v mesecu marcu 2019 v višini 902,64 EUR, v mesecu aprilu 2019 v višini 904,09 EUR in v mesecu maju 2019 v višini 905,54 EUR; prejeto preživnino za mladoletnega otroka v obdobju marec do maj 2019 v višini 130 EUR mesečno in otroški dodatek v obdobju marec do maj 2019 v višini 25,18 EUR mesečno. Skupna vsota navedenih neto izplačil znaša 3.177,81 EUR, kar deljeno s 3 (število mesecev) znaša 1.059,27 EUR, nadalje deljeno z 2 (število družinskih članov) znaša 529,64 EUR. Pri tem je organ glede na določbo 8. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteval mesečni dohodek tožnice iz naslova otroškega dodatka, zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda.

Glede na navedeno je organ ugotovil, da upoštevni mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 1.922,14 EUR, od tega iz naslova periodičnih dohodkov znesek 529,64 EUR in iz naslova neperiodičnih dohodkov v višini 1.392,50 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 804,36 EUR, zato tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kar izključuje njeno pravico do redne BPP.

Organ za BPP je glede na tožničine navedbe o posebnih potrebah njenega otroka, zaradi česar naj bi bili stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški, preveril, ali so podani razlogi za izjemno BPP iz 22. člena ZBPP. Organ je glede na ugotovljen upoštevni mesečni povprečni dohodek na družinskega člana v višini 1.922,14 EUR, ki presega višino štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 1.608,72 EUR, ugotovil, da tožnica presega tudi dohodkovni cenzus iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, kar izključuje njeno pravico do izjemne BPP.

Organ za BPP je tožnico seznanil z navedenimi ugotovitvami in jo pozval, naj se opredeli, vključno s predložitvijo morebitnih dokazil, do navedenih ugotovitev ter tudi naj pojasni, zakaj je v prošnji navedla, da razen plače in regresa oziroma drugih prejemkov iz dela ni prejela nobenih drugih dohodkov in prejemkov v obdobju zadnjih treh in dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Pri tem je pristojni organ tožnico opozoril tudi na šesti odstavek 20. člena ZBPP. Organ se v nadaljevanju sklicuje na sodne odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012, X Ips 295/2014 z dne 20. 1. 2016 in X Ips 376/2014 z dne 18. 11. 2015, iz katerih med drugim izhaja, da je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZBPP za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec, med tem ko presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni v vsakem primeru drugega in tretjega odstavka 20. člena ZBPP opravlja pristojni organ za BPP. Prosilci ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženjskem stanju sporočiti pristojnemu organu za BPP, v vsakem primeru pa so glede na 20. člen ZBPP pridobljene podatke o premoženjskem stanju dolžni po pozivu pristojnega organa za BPP obrazložiti oziroma izkazati okoliščine, ki utemeljujejo opravičljiv spregled oziroma opustitev navedbe določenega podatka o premoženjskem stanju.

Tožnica je v odgovoru z dne 2. 10. 2019 navedla, da v Republiki Sloveniji prebiva šele zadnjih 5 let in zato ni najbolje poučena, kaj bi morala v prošnji navajati. Navedla je še, da je bivši zakonec izvajal nad njo in mladoletnim otrokom nasilje ter da sta po 20. 9. 2018 ostala brez doma ter je dodatno predložila dokazila o odplačevanju kreditov za stanovanje in druge stroške bivanja ter prehrane, s katerimi je izkazovala, da se je znašla v položaju materialne ogroženosti, na katerega nima vpliva. Navedla je še, da je bivši zakonec izvajal nad njo in mladoletnim otrokom nasilje ter da sta po 20. 9. 2018 ostala brez doma ter je dodatno predložila dokazila o odplačevanju kreditov za stanovanje in druge stroške bivanja ter prehrane, s katerimi je izkazovala, da se je znašla v položaju materialne ogroženosti, na katerega nima vpliva. Na podlagi pozivov organa je tožnica pri Centru za socialno delo nato pridobila mnenje o ogroženosti, iz katerega izhaja, da je izdano za potrebe priznanja pravice do BPP zaradi ukrepov po 19. in 21. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v zvezi s 26. členom ZPND. Organ za BPP je ugotovil, da po mnenju Centra za socialno delo ni nujno potrebno, da se BPP po ZPND dodeli za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, med katere bi lahko spadala tudi določitev stalnega bivališča mladoletnega otroka in sprememba priimka, zato je zaključil, da niso podani pogoji za dodelitev BPP po ZPND. Glede izpostavljenih stroškov organ zaključuje, da jih ni mogoče upoštevati. Organ še pojasnjuje razloge za odločitev, po kateri tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih 6 mesecev od prejema te odločbe; navedla je namreč neresnične podatke o svojem materialnem stanju, organ pa nato ni mogel slediti kot opravičljivim njenim navedbam, da ni vedela, da bi v prošnjo morala vpisati tudi denarne zneske iz naslova daril.

2. Tožnica v tožbi navaja, da kljub temu, da je doktorica znanosti, je obremenjena mamica, ki se 24 ur dnevno posveča otroku zaradi njegovi bolezni, je tudi v finančni stiski. Od skupaj 5 let, kar je v Sloveniji, je 3 leta hodila samo po bolnicah z otrokom. V materialni ogroženosti se je znašla zaradi bivšega zakonca, zaradi katerega je morala iz skupnega stanovanja. Za varno hišo, kakor so ji predlagali na Centru za socialno delo, se ni odločila zaradi otroka. Na poziv organa za BPP je priložila tudi mnenje CSD, ki je obravnavalo nasilje. Ker to mnenje ni zadoščalo, ji je CSD A. izdal novo mnenje, ki ga pošilja v prilogi. Sodišču predlaga, da preizkusi pravilnost odločitve o BPP, še zlasti naj vpogleda dopolnjeno mnenje CSD A., ker glede na materialni položaj, v katerem se je znašla zaradi velikih kreditov in stroškov z bolnim otrokom, ne zmore stroškov za odvetnika.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila pa je upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnici prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 693/2019 zaradi določitve stalnega prebivališča mld. otroka in spremembe priimka ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

6. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, saj mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 1.922,14 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 804,36 EUR, s čemer je izključena njena upravičenost do redne BPP. V nadaljevanju je organ ugotovil, da tožnica z upoštevnim mesečnim povprečnim dohodkom na družinskega člana v višini 1.922,14 EUR presega tudi višino štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 1.608,72 EUR, s čemer presega tudi dohodkovni cenzus iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, kar izključuje (tudi) upravičenost tožnice do izjemne BPP (zaradi povečanih stroškov za preživljanje družine).

7. Tožnica ugotovitev o povprečnem dohodku na člana družine v relevantnem obdobju ne prereka in tudi ne nasprotuje zaključkoma organa, da jo tak dohodek izključuje od dodelitve redne in tudi od dodelitve izjemne BPP. Tožba tudi ne vsebuje navedb, s katerimi bi izpodbijala odločitev organa za BPP, da ne more vložiti nove prošnje za predmetno BPP nadaljnjih šest mesecev od prejema odločbe, sprejeto na podlagi šestega odstavka 20. člena ZBPP ob razlogovanju, da je tožnica v prošnji za BPP navedla neresnične podatke o svojem materialnem stanju in da ni izkazala okoliščin, s katerimi bi to opravičila. Tožnica v tožbi sodišču zgolj predlaga, naj preizkusi pravilnost odločitve o zavrnitvi prošnje za BPP glede na predloženo mnenje CSD oziroma naj upošteva tudi tožbi priloženo novo mnenje CSD.

8. Iz izpodbijane odločbe (in spisne dokumentacije v zadevi) izhaja, da je organ tožnico, po tem, ko je ga je ta v postopku seznanila z nasiljem v družini, poučil o ugodnejših pogojih za dodelitev BPP po določbah ZPND ter jo pozval, naj prošnjo za BPP dopolni z mnenjem CSD o ogroženosti, iz katerega bo izhajalo, da je po mnenju CSD nujno potrebno, da se BPP po ZPND dodeli tudi za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, med katera spada (tudi) določitev stalnega bivališča mladoletnega otroka in sprememba priimka. Iz izpodbijane odločbe in listin v spisu nato izhaja, da je tožnica predložila mnenje CSD z dne 14. 10. 2019 o ogroženosti za potrebe priznanja pravice do BPP zaradi ukrepov po 19. in 21. členu ZPND v zvezi s 26. členom ZPND ter da je glede na to organ zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po ZPND na podlagi predmetne prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v nepravdnem postopku zaradi določitve stalnega prebivališča mld. otroka in spremembe priimka.

9. Po presoji sodišča je presoja organa za BPP o upravičenosti tožnice do dodelitve zaprošene BPP na podlagi določb ZPND pravilna. Tožnica je namreč predložila mnenje CSD o ogroženosti za potrebe priznavanja pravice do BPP za uveljavljanje pravic po 19. in 21. členu ZPND, izdano na podlagi 26. člena ZPND. Iz 19. člena ZPND izhaja, da se nanaša na ukrepe, ki jih sodišče izreče povzročitelju nasilja, ter postopek za izrek ukrepov, iz 21. člena ZPND pa, da se nanaša na izrek ukrepa prepustitve stanovanja v skupni uporabi povzročitelju nasilja. Pri tem je v 26. členu ZPND sicer določeno, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti, vendar pa 27. člen ZPND natančneje opredeljuje obseg dodelitve BPP po tem zakonu, in sicer da se BPP odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona (ki vsi urejajo postopke za ukrepanje zoper povzročitelje nasilja v družini, in za varstvo otrok in zakonca, žrtve nasilja), in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno. To pomeni, da je na podlagi določbe 26. člena ZPND mogoče priznati BPP za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, le v primeru, če CSD v mnenju o ogroženosti navede, da je dodelitev BPP za take postopka nujna. Takega mnenja CSD pa tožnica organu za BPP v postopku ni predložila.

10. Kot ugotavlja sodišče, je tožnica šele k tožbi priložila novo mnenje CSD o ogroženosti osebe z dne 15. 11. 2019, in sicer za potrebe priznavanja pravice do BPP za uveljavljanje pravic po 19. in 21. členu ZPND in za vse postopke po zakonu, ki urejajo družinska razmerja. Vendar je mnenje ne le predloženo po izdaji izpodbijane odločbe, to je po 7. 11. 2019, pač pa je po dnevu izdaje izpodbijane odločbe bilo tudi izdano. Glede na to sodišče nima podlage za presojo, da bi bila odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku za razdelitev skupnega premoženja nepravilna. Pri tem sodišče dodaja, da je organ tožnico v pozivu z dne 4. 10. 2019 natančno poučil, kakšno mnenje kot tako, ki bi dajalo podlago za priznanje BPP, naj pri CSD pridobi, in sicer tako, iz katerega bo izhajalo, da je po mnenju CSD nujno potrebno, da se BPP po ZPND dodeli tudi za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, med katera spada (tudi) določitev stalnega bivališča mladoletnega otroka in sprememba priimka. Iz navedenega pa izhaja, da nobeden od vsebinskih pogojev za dopustnost tožbenih novot iz 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni izpolnjen¹; mnenje z dne 15. 11. 2019 v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajalo, tožnica pa tudi ni izkazala, da v postopku upravičeno ni predložila mnenja, ki bi se nanašalo na dodelitev BPP za postopke po zakonu o družinskih razmerjih, kajti poučena o tem, kakšno mnenje bi ji omogočilo pridobiti BPP, je bila.

11. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere bi bilo dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Na seji, brez glavne obravnave, je glede na navedeno sodišče lahko odločilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

-------------------------------
¹ Primerjaj v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, komentar avt. N. Smrekar, str. 311, točka 8

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1366/2020-6
• UPRS Sodba I U 116/2020-6
• UPRS Sodba I U 1901/2019-14