UPRS Sodba I U 116/2020-6

Jedro

Na podlagi ZPND ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskih postopkih (27. člen).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice z dne 2. 10. 2019 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Kpr .... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice vpogledal v njene bančne izpiske, iz katerih izhaja, da je imela tožnica v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP poleg prilivov iz naslova plače tudi druge prilive, in sicer dne 18. 10. 2018 znesek 20.170 EUR (namen nakazila: darilna pogodba z dne 3. 10. 2018), dne 18. 10. 2018 znesek v višini 9.630 EUR (namen nakazila: darilna pogodba z dne 18. 10. 2018), dne 23. 10. 2018 znesek v višini 1.940 EUR (namen nakazila: darilna pogodba), dne 21. 9. 2018 znesek v višini 150 EUR (namen nakazila: gotovina) in dne 21. 9. 2018 znesek v višini 1.530 EUR (namen nakazila: gotovina). Organ za BPP ugotavlja, da se navedena nakazila na osebni račun tožnice v oktobru 2018 v skupni višini 31.740 EUR v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upoštevajo kot občasni, neperiodični dohodki, ki jih je tožnica prejela pred obdobjem iz 20. člena ZSVarPre, to je pred obdobjem treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, saj presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je presegajo znesek 19.304,64 EUR), in sicer tako, da se kot lastni mesečni dohodek družine upošteva ena dvanajstina dohodkov, kar znaša 2.645 EUR (31.740 EUR deljeno z 12), nadalje deljeno z 2 (število družinskih članov) znaša 1.322,50 EUR. V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZSVarPre se kot občasni neperiodični dohodki izrecno štejejo tudi darila.

Pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine je organ na to upošteval tudi periodične dohodke v skladu z 21. členom ZSVarPre (plačo, preživnino …) ter ugotovil, da znašajo 529,32 EUR. Pri tem je organ glede na določbo 8. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteval mesečni dohodek tožnice iz naslova otroškega dodatka, zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda.

Glede na navedeno je organ ugotovil, da upoštevni mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 1.851,82 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 804,36 EUR, zato tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kar izključuje njeno pravico do redne BPP.

Organ za BPP je glede na tožničine navedbe o posebnih potrebah njenega otroka, zaradi česar naj bi bili stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški, preveril, ali so podani razlogi za izjemno BPP iz 22. člena ZBPP. Organ je glede na ugotovljen upoštevni mesečni povprečni dohodek na družinskega člana v višini 1.851,82 EUR, ki presega višino štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 1.608,72 EUR, ugotovil, da tožnica presega tudi dohodkovni cenzus iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, kar izključuje njeno pravico do izjemne BPP.

Organ je še ugotovil, da za kazenski postopek BPP po določbah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) ne more biti dodeljena.

2. Tožnica v tožbi navaja, da kljub temu, da je doktorica znanosti, je obremenjena mamica, ki se 24 ur dnevno posveča otroku zaradi njegovi bolezni, je tudi v finančni stiski. Od skupaj 5 let, kar je v Sloveniji, je 3 leta hodila samo po bolnicah z otrokom. V materialni ogroženosti se je znašla zaradi bivšega zakonca, zaradi katerega je morala iz skupnega stanovanja. Za varno hišo, kakor so ji predlagali na Centru za socialno delo, se ni odločila zaradi otroka. Na poziv organa za BPP je priložila tudi mnenje CSD, ki je obravnavalo nasilje. Ker to mnenje ni zadoščalo, ji je CSD A. izdal novo mnenje, ki ga pošilja v prilogi. Sodišču predlaga, da preizkusi pravilnost odločitve o BPP, še zlasti naj vpogleda dopolnjeno mnenje CSD A., ker glede na materialni položaj, v katerem se je znašla zaradi velikih kreditov in stroškov z bolnim otrokom, ne zmore stroškov za odvetnika.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila pa je upravni spis v zadevi.

4. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnici prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Kpr ....

5. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, saj mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 1.851,82 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 804,36 EUR, s čemer je izključena njena upravičenost do redne BPP. V nadaljevanju je organ ugotovil, da tožnica z upoštevnim mesečnim povprečnim dohodkom na družinskega člana v višini 1.851,82 EUR presega tudi višino štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 1.608,72 EUR, s čemer presega tudi dohodkovni cenzus iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, kar izključuje (tudi) upravičenost tožnice do izjemne BPP (zaradi povečanih stroškov za preživljanje družine).

6. Tožnica ugotovitev o povprečnem dohodku na člana družine v relevantnem obdobju ne prereka in tudi ne nasprotuje zaključkoma organa, da jo tak dohodek izključuje od dodelitve redne in tudi od dodelitve izjemne BPP. Tožnica v tožbi sodišču zgolj predlaga, naj preizkusi pravilnost odločitve o zavrnitvi prošnje za BPP glede na predloženo mnenje CSD oziroma naj upošteva tudi tožbi priloženo novo mnenje CSD.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v njej navedel, da za kazenske postopke BPP po določbah ZPND ni mogoče dodeliti. Sodišče ugotavlja, da je v 26. členu ZPND sicer določeno, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti, vendar pa 27. člen ZPND natančneje opredeljuje obseg dodelitve BPP po tem zakonu, in sicer da se BPP odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona (ki vsi urejajo postopke za ukrepanje zoper povzročitelje nasilja v družini, in za varstvo otrok in zakonca, žrtve nasilja), in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno. To pomeni, da je zaključek organa za BPP, da se za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku BPP na podlagi določb ZPND ne more dodeliti, pravilen.

8. Kot ugotavlja sodišče, je tožnica šele k tožbi priložila mnenje CSD o ogroženosti osebe z dne 15. 11. 2019, in sicer za potrebe priznavanja pravice do BPP za uveljavljanje pravic po 19. in 21. členu ZPND in za vse postopke po zakonu, ki urejajo družinska razmerja. Vendar navedeno mnenje ne more vplivati na odločitev v izpodbijani odločbi že zato, ker na podlagi ZPND ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskih postopkih (27. člen), kot je pravilno navedel že organ za BPP (ob tem, ko se tudi nanaša na druge postopke).

9. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere bi bilo dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Na seji, brez glavne obravnave, je glede na navedeno sodišče lahko odločilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1366/2020-6
• UPRS Sodba I U 115/2020-7
• UPRS Sodba I U 1901/2019-14