<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1640/2018-10

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1640.2018.10
Evidenčna številka:UP00036021
Datum odločbe:28.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar (preds.), mag. Miriam Temlin Krivic (poroč.), mag. Mira Dobravec Jalen
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršba - način izvršbe - izvršba s prisilitvijo - neobrazložen sklep

Jedro

Izvršbo se lahko v obravnavanem primeru opravi tako z izvršbo po drugih osebah kot s prisilitvijo. V taki procesni situaciji pa inšpekcijski organ ni prost pri izbiri izvršbe in mora ob upoštevanju prvega odstavka 285. člena ZUP obrazložiti izbiro načina izvršbe, da je možen preizkus, ali je pri izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Koper, št. 0611-1574/2017-16 z dne 12. 4. 2018, se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, v petnajstih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugotovil, da je njegova odločba št. 0611-1574/2017-9 z dne 21. 7. 2017, na podlagi katere je bil inšpekcijski zavezanec – tožnik dolžan s kmetijskega zemljišča parc. št. 3491 k.o....odstraniti bivalna zabojnika, postala izvršljiva dne 18. 7. 2017, ter se dovoljuje njena izvršba; v 2. točki izreka inšpekcijskega zavezanca opozarja, da lahko v naknadnem roku trideset dni po vročitvi sklepa izpolni naloženo obveznost, navedeno v prvi točki izreka tega sklepa; v 3. točki izreka pa, da če tudi v naknadnem roku iz 2. točke izreka obveznosti ne bo izpolnil, bo v upravni izvršbi kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 500,00 EUR; ter v 4. točki, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe. V obrazložitvi navaja, da je kmetijski inšpektor dne 31. 1. 2018, v zvezi z izvrševanjem naloženih ukrepov inšpekcijske odločbe z dne 21. 7. 2017, opravil kontrolo in ugotovil, da odrejeni ukrepi, odstranitev bivalnih zabojnikov, niso bili izvršeni. Glede na navedene ugotovitve, na podlagi prvega odstavka 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zavezanca opozarja, da bo uporabljen prisilni ukrep denarna kazen, če ne bo ravnal po izvršljivi odločbi z dne 21. 7. 2017 in najkasneje v roku trideset dni od prejema tega sklepa poskrbel za izvršitev. Podaljšani rok za izvršitev je določil na podlagi obsega ugotovljenih potrebnih del za izvršitev citirane inšpekcijske odločbe.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi navaja, da se tožnik na inšpekcijsko odločbo z dne 21. 7. 2017 ni pritožil in je postala pravnomočna in izvršljiva. Sklicuje se na prvi odstavek 298. člena in 285. člen ZUP. Meni, da je bilo zavezanca treba v skladu s 298. členom ZUP o prisilnem ukrepu obvestiti, za obliko izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo pa je se je organ prve stopnje odločil po načelu ekonomičnosti, saj je izvršba s prisilitvijo za zavezanca ugodnejša kot izvršba po drugi osebi.

3. Tožnik v tožbi navaja, da odločbi z dne 21. 7. 2017 ni nasprotoval, saj se je strinjal z odstranitvijo bivalnih zabojnikov, ki ju sam ni postavil na predmetno zemljišče in njune postavitve tudi ni dopustil. Te okoliščine je v inšpekcijskem postopku ves čas tudi izpostavljal kot pravno pomembne in terjal od organa, da postopek uvede tudi zoper neposrednega kršitelja, ki tožniku ni znan. Toženka se je v postopku izvršitve odločbe o odstranitvi bivalnih zabojnikov odločila za postopek izvršbe s prisilitvijo in z grožnjo denarne kazni, čeprav je imela na voljo milejši ukrep, ki ga je v postopku zagovarjal tudi tožnik in sicer izvršbo po drugih osebah, skladno z 297. členom ZUP. Tožnik meni, da bi upravni organ pri izbiri načina izvršbe moral upoštevati okoliščino, da tožnik ni tisti, ki je bivalna zabojnika postavil na zemljišče in je že zato neprimerno in za tožnika prekomerno obremenjujoče, da se od njega terja odstranitev pod grožnjo denarne kazni. Tudi iz gramatikalne razlage določil ZUP izhaja, da se izvršba s prisilitvijo določi podredno in le ob izpolnitvi zakonskih pogojev, sicer pa zakon kot primarno sredstvo določa izvršbo po drugih osebah. Upravni organ z izvršbo po drugih osebah odločbe sploh še ni poizkusil izvršiti, prav tako pa v sklepu ni mogoče najti utemeljitev okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih bi morda bila izvršba po drugih osebah neprimerna. Toženka ne more diskrecijsko odločati o načinu izvršbe, saj načelo pravne varnosti in predvidljivosti pravnih položajev in posledic zahteva, da se stranka zanese na to, da bo skladno z določili ZUP izvršba primarno opravljena po drugih osebah in da sama pri tovrstni izvršbi ne bo dolžna aktivno sodelovati (organizirati prevoza, mesta hrambe...). Izpodbijani sklep krši načelo sorazmernosti, saj od tožnika terja storitev, ki od njega terja znatne napore in organizacijske aktivnosti, čeprav bi izvršitev zanesljivo mnogo lažje izvedle druge, s strani toženke imenovane, usposobljene osebe oziroma specializirana podjetja ali pa npr. sodni izvršitelj. Poleg tega ne izhaja, da izvršba po drugih osebah ne bi bila primerna ali mogoča, zaradi česar odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo, ki ga je prvostopni organ izdal, ker tožnik ni izpolnil obveznosti iz inšpekcijske odločbe z dne 21. 7. 2017.

7. Upravna izvršba, za katero je pristojen organ, ki odloči o zadevi na prvi stopnji, se opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 291. člena ZUP). Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se odloči oziroma ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe, izda po uradni dolžnosti oziroma na zahtevo upravičenca organ, ki je pristojen za upravno izvršbo (prvi odstavek 290. člena ZUP).

8. Med strankama ni sporno, da je inšpekcijska odločba 0611-1574/2017-9 z dne 21. 7. 2017, na podlagi katere je bil inšpekcijski zavezanec dolžan s kmetijskega zemljišča odstraniti bivalna zabojnika, postala izvršljiva pred izdajo izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe. Prav tako ni sporno, da se je inšpekcijska odločba z dne 21. 7. 2017 nanašala na tožnika kot inšpekcijskega zavezanca.

9. Tožnik ugovarja, da inšpekcijski odločbi z dne 21. 7. 2017 ni nasprotoval, ker se je strinjal z odstranitvijo bivalnih zabojnikov, ki ju ni sam postavil, tekom inšpekcijskega postopka pa je ves čas izpostavljal kot pravno pomembno, da organ uvede postopek tudi zoper neposrednega kršitelja, ki pa tožniku ni znan. Sodišče ugovorov, ki se nanašajo na določitev zavezanca v izvršilnem naslovu, naveden ugovor o nepopolnosti izvršilnega naslova glede zavezanca pa je tak, v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne upošteva, saj bi moral tožnik tovrstni ugovor uveljavljati že v pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 21. 7. 2017, česar pa ni storil. Predmet obravnavane zadeve je zato le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz dokončne in izvršljive odločbe, ki je izvršilni naslov, ne pa vsebinska presoja te odločbe oziroma presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo.

10. Na podlagi ustaljene sodne prakse je sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovor, ki se nanaša na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen). Stališča o obsegu takšnih ugovorov je Vrhovno sodišče sprejelo že v več svojih odločbah ( I Up 532/2012 in I Up 196/2010). Glede na tožbene ugovore, s katerimi tožnik ugovarja načinu izvršbe s prisilitvijo, sodišče presojo, glede na obrazloženo, sprejema.

11. Tožnik ugovarja, da bi organ v postopku izvršbe lahko izbral drug ukrep, izvršbo po drugih osebah, skladno s 297. členom ZUP in zakaj bi bil ta način izvršbe zanj primernejši, pojasnjuje. Prvi odstavek 285. člena ZUP določa, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njima vendarle doseže namen izvršbe. Sodišče soglaša s tožnikom, pa tudi iz izpodbijanega sklepa (in drugostopenjske odločbe) ne izhaja drugačno stališče, da se izvršbo v obravnavanem primeru lahko opravi tako z izvršbo po drugih osebah kot s prisilitvijo. V taki procesni situaciji pa (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 169/2014 z dne 25. 5. 2016) inšpekcijski organ ni prost pri izbiri izvršbe in mora ob upoštevanju prvega odstavka 285. člena ZUP obrazložiti izbiro načina izvršbe, da je možen preizkus, ali je pri izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. Iz izpodbijanega sklepa obrazložitev izbire ukrepa ne izhaja, drugostopenjski organ pa s citiranjem prvega odstavka 285. člena ZUP le navede, da je izvršba s prisilitvijo za zavezanca ugodnejša kot izvršba po drugi osebi, svoje trditve pa ne obrazloži.

12. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo zato moral organ izbiro ukrepa, ki bo za zavezanca najmilejši, pojasniti ter pri tem upoštevati tudi subjektivne razloge tožnika. Ne sledi pa sodišče stališču tožnika, da mora organ najprej izbrati izvršbo po drugih osebah, le podrejeno s prisilitvijo. Zakon namreč kot primarno sredstvo izvršbe tovrstnih obveznosti ne določa izvršbe po drugih osebah (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 169/2014 z dne 25. 5. 2016 – točka 16). Ob odsotnosti obrazložitve načina izvršbe, katerega izbiro bi moral obrazložiti, v smislu prvega odstavka 285. člena ZUP, je organ bistveno kršil pravila postopka, saj se izpodbijanega sklepa zato ne da preizkusiti.

13. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1).

14. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 285, 285/1, 290, 290/1, 291, 291/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MjAz