<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1963/2018-16

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1963.2018.16
Evidenčna številka:UP00035865
Datum odločbe:30.01.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Jonika Marflak Trontelj (preds.), Andrej Kmecl (poroč.), Irena Polak Remškar
Področje:GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bencinski servis - stavba - pomanjkljiva obrazložitev - odstranitev nadstrešnice

Jedro

Nejasno oziroma neobrazloženo je ostalo, zakaj je toženka objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo, torej gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje. Tudi za rekonstrukcijo objekta je namreč ZGO-1 predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše kot v primeru nelegalne gradnje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-188/2018-22 z dne 7. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo stavbe in nadstrešnice tam navedenih dimenzij na zemljišču s parc. št. 623/2 k.o. ... (prva točka izreka), do 30. 9. 2018 navedeno nelegalno gradnjo na lastne stroške odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje (druga točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (tretja točka izreka). Z izpodbijano odločbo so bile tudi izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; četrta točka izreka), poleg tega pa je organ odločil še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (peta točka izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški (šesta točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ opravil ogled objekta bencinske črpalke na prej navedenem zemljišču, ki je sestavljen iz stavbe, kjer se plačuje gorivo in vrši prodaja izdelkov, nadstrešnice ter inštalacij, ki so nadzemne in podzemne. Predmet postopka je stavba in nadstrešnica. Organ je od prejšnjega lastnika zemljišča pridobil podatek, da je bilo to zemljišče tožniku prodano v letu 2015, pred tem, v letu 1999, pa so bili z zemljišča odstranjeni vsi nadzemni objekti. To izhaja tudi iz posnetka stanja zemljišča v juliju 2013, ko nad nivojem terena ni bilo objektov. Obravnavana stavba in nadstrešnica sta bili torej zgrajeni po tem času, ko je bil v veljavi ZGO-1. Za objekte ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, tožnik pa je v postopku izjavil, da gre le za obnovo oziroma za gradnjo enostavnega objekta, ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Organ je ugotovil, da graditev nove stavbe in nadstrešnice ni obnova temveč novogradnja, stavba in nadstrešnica pa ne ustrezata zahtevam, npr. o velikosti, ki so v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določene za gradnjo enostavnega objekta. Kot dimenzije objektov organ navaja za stavbo približno 6 x 11 m, za nadstrešnico pa približno 11 x 11 m.

3. Po tožbenih navedbah in podatkih v popisu upravnega spisa zadeve je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je bil na predmetni parceli v preteklosti na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja zgrajen bencinski servis, za katerega je bilo 23. 9. 1968 izdano tudi uporabno dovoljenje. Objekt bencinskega servisa ni bil nikoli v celoti porušen ali odstranjen, temveč sta bila zaradi dotrajanosti začasno, z namenom obnove, odstranjena le nadzemna montažna objekta. Celotno temeljenje kovinskega objekta in nadstrešnice ter ostala ureditev bencinskega servisa, skupaj z dovozi, izvozi in vkopanimi cisternami, je ostala nedotaknjena. Po obnovi montažnih kovinskih objektov ju je tožnik ponovno postavil na obstoječe temelje ter bencinski servis vzpostavil v prvotno obratovalno stanje. Ta poseg po svoji vsebini ustreza rekonstrukciji objekta, kot jo opredeljuje ZGO-1, saj so bile z njim spremenjene tehnične lastnosti obstoječega objekta oziroma delno njegovi konstrukcijski elementi, ni pa bila spremenjena njegova velikost. Tožnik se sklicuje tudi na opredelitev objekta po ZGO-1 in meni, da če temelji objekta niso bili odstranjeni, ni mogoče šteti, da je objekt odstranjen. Sklicuje se tudi na zdaj veljaven Gradbeni zakon (GZ), po katerem bi poseg brez vsakega dvoma ustrezal rekonstrukciji. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi; op. sodišča) in toženki naloži vračilo stroškov upravnega spora v roku 15 dni.

5. Toženka je sodišču predložila del upravnega spisa, ki se nanaša na obravnavano zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče je po prejemu tožbe v skladu s prvim odstavkom 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo vročilo toženki v odgovor in ji naložilo, da mora poslati vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Toženka je sodišču predložila le popis upravnega spisa in listine, označene s številkami 68 do 71, zaradi česar jo je sodišče dvakrat (s pozivi z dne 24. 10. 2019 in 4. 11. 2019) pozvalo k dopolnitvi upravnih spisov in jo tudi opozorilo, da bo v primeru, če upravnih spisov ne bo dopolnila, ravnalo v skladu z 38. členom ZUS-1. Po tretjem odstavku tega člena sme sodišče v takem primeru odločiti o stvari tudi brez spisov.

8. Toženka upravnih spisov ni dopolnila, zato je sodišče v zadevi odločalo na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in tistih listin, ki jih je prejelo od strank.

9. Bistvo tožbenih navedb je, da toženka obravnavanih objektov ne bi smela obravnavati posebej, temveč kot del enotnega objekta bencinskega servisa, ki ni bil nikoli v celoti odstranjen, obravnavani poseg pa posledično pomeni rekonstrukcijo in ne nelegalne gradnje. Zaradi pomanjkljivosti upravnih spisov sodišče nima podatkov ali take navedbe pomenijo pritožbeno oziroma tožbeno novoto, zato ni imelo razloga, da jih ne bi obravnavalo po vsebini.

10. V tem pogledu sodišče uvodoma ugotavlja, da ima tožnik prav, ko se sklicuje na opredelitev objekta iz prve točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Po tej določbi je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Zato po presoji sodišča ni razlogov, da toženka ne bi bencinskega servisa obravnavala kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev ter druge tehnološke opreme in pripadajočih prometnih površin. Stavbe so torej načeloma le del celotnega objekta, iz prvostopenjske odločbe (ki je sodišču edina na voljo) pa ne izhaja, zakaj je toženka te stavbe obravnavala posebej oziroma zakaj je odstranitev njihovega nadzemnega dela štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej, ker smiselno pomenijo njegov manjši del.

11. Tako je ostalo nejasno oziroma neobrazloženo, zakaj je toženka objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo, torej gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, vendar deli te gradnje niso v skladu z dovoljenjem (prvi in drugi odstavek 153. člena ZGO-1). Prav to namreč smiselno uveljavlja tožnik z navedbami o rekonstrukciji, s katero naj bi posegel le v nekatere dele oziroma elemente objekta. Tudi za rekonstrukcijo objekta je namreč ZGO-1 predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše kot v primeru nelegalne gradnje.

12. To pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o dejstvih in okoliščinah, ki so bistvene za odločitev v zadevi, tako da je glede teh okoliščin ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zato v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V tem postopku se bo moral organ opredeliti do vprašanja, kakšen je obseg obravnavanega objekta in se pri tem opreti tudi na gradbeno in uporabno dovoljenje, na obstoj katerih se sklicuje tožnik. Šele nato se bo lahko opredelil do vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ali je bil ta objekt odstranjen in nato na novo postavljen v celoti ali le deloma, v slednjem primeru pa še, ali so bili delni posegi v objekt po obsegu in naravi taki, da ga je treba šteti za nov objekt. Šele na tej podlagi bo lahko odločil, ali gre v resnici za nelegalno ali pa morda za neskladno gradnjo in izrekel ustrezno sankcijo.

13. Sodišče je v tej zadevi odločilo izključno na podlagi razlage pravnih norm, ki jih je bilo treba uporabiti glede na dejansko stanje, kakršno izhaja že iz izpodbijane odločbe, tožba pa v tem pogledu ne navaja ničesar bistveno drugega. To pomeni, da je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče po prvi alineji drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Tožnik je sicer zahteval tudi povračilo stroškov upravnega spora, vendar je kot te stroške navedel izključno sodno takso. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1), zato sodišče o njegovi zahtevi ni odločalo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 2, 2/1, 2/1-1, 153, 153/1, 153/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MjAw