UPRS Sodba II U 191/2020-21

Jedro

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti vložena v skladu s 47. členom ZLS, kot razlog zanjo pa ob izpolnitvi z zakonom in statutom določenih pogojev zadošča izražena želja pobudnikov, da se o določeni referendumski materiji izrečejo volivci neposredno. Nepravilno je torej stališče v izpodbijanem aktu, da razlogi za referendum, ki jih navajajo pobudniki, niso formalno ustrezni, ker gre za navajanje subjektivnih razlogov in občutij.

Končno obliko referendumskega vprašanja določi občinski svet, pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 20. člena ZRLI, ki predsedniku občinskega sveta nalaga, da referendumsko vprašanje v soglasju z vlagateljem pobude ustrezno popravi. Naloga vseh organov pri tem namreč je, da zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno, da se volivcem omogoči neposredna oblika sodelovanja pri odločanju v obliki referenduma. Iz tega razloga mora biti tudi poziv na odpravo neskladnosti zahteve za razpis referenduma z zakonom oziroma statutom natančen, določen in konkreten, tako da se pobudnike določno opozori na to, kaj morajo storiti, da bo njihova zahteva popolna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Obvestilo župana Občine Radenci, št. 031-0001/2020-31 z dne 30. 6. 2020 se razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Župan Občine Radenci je izdal v uvodu navedeno obvestilo, s katerim A.A. in skupino občanov iz Radencev v skladu z določbo 47. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) obvešča, da šteje pobudo za razpis referenduma z dne 5. 6. 2020, po pozivih na odpravo pomanjkljivosti z dne 12. 6. 2020 in 16. 6. 2020, dopolnjeno z dne 19. 6. 2020, zaradi neodprave neskladnosti z zakonodajo in Ustavo RS, za nevloženo. V obrazložitvi navaja, da je dne 5. 6. 2020 prejel dopis, naslovljen kot pobuda za razpis referenduma proti preimenovanju Titove ceste v Radencih s 127 podpisi. Dne 12. 6. 2020 je pobudnike pozval na dopolnitev in dne 15. 6. 2020 prejel odgovor, da mora župan jasno navesti razloge za neskladnost pobude. Dne 16. 6. 2020 je pobudnike ponovno pozval na odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v pobudi. Pobudniki so dne 19. 6. 2020 na občinski svet Občine Radenci naslovili dopolnjeno zahtevo za razpis referenduma, glede te pa župan ugotavlja, da pobuda še vedno ni ustrezno popravljena in dopolnjena tako, da bi bila skladna z določbo 47. člena ZLS, zato šteje, da ni bila vložena.

2. Tudi dopolnjena pobuda z referendumskim vprašanjem: „Ali ste za to, da se razveljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci št. 031-0001/2020-16 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2020), ki ga je občinski svet sprejel dne 28. 5. 2020, na podlagi katerega se je Titova cesta preimenovala v Cesto osamosvojitve Slovenije“, je nepopolna tako iz formalnih kot vsebinskih razlogov in zato procesno ni sposobna za obravnavo, vsebinsko pa tudi ne ustreza zakonski določbi prvega odstavka 47. člena ZLS. Pobuda je namreč ponovno naslovljena na župana Občine Radenci, kljub temu, da bi morala biti naslovljena zgolj na občinski svet, županu pa posredovana le v vednost, kot to določa 47. člen ZLS. Neustrezno je tudi referendumsko vprašanje, ki ni dovolj nedvoumno in jasno postavljeno, ker občani Občine Radenci niso nedvoumno seznanjeni s tem, da bi razveljavitev navedenega Odloka dejansko hkrati tudi pomenila ponovno preimenovanje ulice z imenom Cesta osamosvojitve Slovenije nazaj v Titovo cesto. Razen tega tudi obrazložitev, s katero so pobudniki obrazložili svojo pobudo, ni ustrezna in skladna z zakonodajo, saj v pretežni meri zgolj povzema formalni potek spremembe imena ulice, nato pa zgolj na kratko dodaja, da je treba sporni odlok, s katerim je prišlo do preimenovanja ceste, razveljaviti, saj je želja vseh tam živečih prebivalcev Titove ceste, da ta ostane Titova cesta.

3. Glede navedbe, da ni upošteval poziva k preklicu objave nezakonitega splošnega akta, objavo katerega bi moral zadržati, župan pojasnjuje, da je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka imenovanje ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2020) zadržan s sklepom o zadržanju izvajanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-23 z dne 12. 6. 2020, ki je začel veljati takoj in velja do preklica.

4. Glede razlogov, ki jih navajajo pobudniki, zakaj bi naj ostalo v Občini Radenci poimenovanje Titova cesta (ker je Titova cesta zgodovinsko dejstvo, na katerem so do sedaj in bodo lahko tudi v bodoče gradili svojo bodočnost; ker imajo prebivalci Titove ceste izdane vse osebne dokumente ter drugo dokumentacijo na ta naslov; ker je ime enostavno, jasno, lahko zapomljivo in lahko izgovorljivo ter zapisljivo; ker so občani to ulico sprejeli kot svojo in ni nobenega razloga za preimenovanje; ker je v Radencih še dovolj ulic, ki se bodo lahko poimenovale Cesta osamosvojitve Slovenije in ker menijo, da gre za popolnoma nepotrebno provokacijo župana), župan pojasnjuje, da razlogi, ki jih navajajo pobudniki, niso pravno formalno ustrezni in vzdržni, ampak gre dejansko zgolj za navajanje povsem subjektivnih razlogov in občutij posameznikov, ki nimajo objektivne dejanske podlage.

5. Pobuda, ki so jo vložili pobudniki, je v nasprotju z zakonom, Ustavo RS, mednarodnimi pravnimi akti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in s statutom občine tudi iz vsebinskega razloga, saj ureditev, ki jo dejansko zahtevajo pobudniki, to je, da v Občini Radenci ostane poimenovanje ulice Titova cesta, predstavlja hudo kršitev človekovih pravic, kot je bilo odločeno že z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-109/10-11 z dne 26. 9. 2011, ko se je le-to jasno in izrecno opredelilo do poimenovanja ulice s simboli in imeni totalitarnih komunističnih režimov. Glede na to je pobuda za razpis referenduma tudi po materialnopravni in vsebinski presoji neskladna, česar pobudniki tudi po izrecnem pozivu niso odpravili, zato župan takšno pobudo šteje za nevloženo.

6. Zoper to odločitev so tožniki pravočasno vložili tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, relativne in absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je župan dne 12. 6. 2020 pobudnike pozval na dopolnitev vloge, vložene dne 5. 6. 2020, v roku 8 dni, sicer se bo štelo, da pobuda ni bila vložena. Tožnik je poziv župana na dopolnitev prejel v nepopolni obliki (napačno je bilo navedeno celo njegovo ime) in brez konkretne obrazložitve, zato je župana pozval, da v skladu s 47. členom ZLS konkretizira, v čem je pobuda pomanjkljiva. V pozivu z dne 16. 6. 2020 je župan tožečo stranko ponovno pozval na dopolnitev pomanjkljivosti, pri tem pa je zgolj in samo citiral zakonsko besedilo 47. člena ZLS in se ni konkretno opredelil do pomanjkljivosti, torej v čem je vloga pomanjkljiva oziroma kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen ali je neustrezno oziroma nepravilno obrazložen ali izkazan. Ker poziv na odpravo pomanjkljivosti ni bil konkretiziran in obrazložen, je izpodbijani akt treba že iz tega razloga odpraviti. Sicer pa so pobudniki v pobudi in njeni dopolnitvi konkretno in obrazloženo pojasnili razloge za podano pobudo za razpis referenduma, saj je predmetni Odlok, ki je vstopil v veljavo 13. 6. 2020, nezakonit.

7. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da je pobuda vložena v skladu z ZLS, da vsebuje potrebno število podpisnikov pobude, kot to določa Statut Občine Radenci, in da je referendumsko vprašanje povsem jasno, razumljivo, postavljeno v trdilni obliki in s tem skladno z določbo 16.c v zvezi s 3. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI). Pri določbi 16.c člena tega zakona gre za zakonsko usmeritev in okvir, kako naj pobudniki oblikujejo vprašanje, da le-to ne bi bilo nejasno, dvoumno ali kako drugače zavajajoče. To pa ne pomeni, da vprašanje ne more biti oblikovano tudi drugače z uporabo dodatnih ali drugih besed, kolikor bistvo vprašanja ostaja jasno, konkretno in se nanaša na vsebino splošnega akta, ki je lahko predmet referendumskega odločanja. Pri tem tožeča stranka še dodaja, da sama postavitev vprašanja v pobudi za razpis referenduma ni dokončna in je posamezne besede referendumskega vprašanja mogoče dopolniti tudi s pomočjo strokovnih občinskih služb ter še spremeniti ali dopolniti v skladu z določbo prvega odstavka 47.a člena ZLS.

8. Tožeča stranka zatrjuje še, da se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti in kot tožbeni razlog navaja kršitve pravil postopka, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost izdanega akta, ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek oziroma podredno odpravi. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

9. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Po mnenju tožene stranke je tožba neutemeljena, nekonsistentna, nelogična, nerazumljiva in nesklepčna, tožeča stranka pa nima pravnega interesa za predmetno tožbo, saj za to ni aktivno legitimirana, zaradi česar predlaga, da jo sodišče zavrže.

10. Kolikor sodišče tožbe ne bo zavrglo, tožena stranka predlaga, da jo sodišče zavrne. Trdi, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta obširno in konkretno pojasnila ter obrazložila katere neskladnosti z zakonodajo in Ustavo RS niso bile odpravljene kljub pozivu na odpravo neskladnosti. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da pobuda za razpis referenduma iz formalnih in vsebinskih razlogov ni bila sposobna za obravnavo, zato je župan pobudnike pozval na dopolnitev in ne drži trditev tožeče stranke, da je zgolj in samo citiral zakonsko besedilo 47. člena ZLS. Tožena stranka meni, da pobudniki niso navedli nobenih pravno relevantnih razlogov, ki bi opravičevali ohranitev imena Titova cesta oziroma razlogi, ki jih navajajo, niso pravno formalno ustrezni in smiselni, ampak gre zgolj za subjektivne razloge in občutja posameznikov, ki jim pravno varstvo ne more biti nudeno.

11. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da je bil predmetni Odlok zadržan s sklepom o zadržanju in izvajanju Odloka, o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-23 z dne 12. 6. 2020, ki je začel veljati takoj in velja do preklica. Ta sklep je bil sprejet že 12. 6. 2020 na podlagi 46. člena ZLS. Tožena stranka se ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da je referendumsko vprašanje jasno, razumljivo in postavljeno v skladu z določbo 16.c v zvezi s 3. členom ZRLI. Ob zgoraj navedenem predlogu za zavrženje oziroma zavrnitev tožbe priglaša še stroške tega upravnega spora.

12. Stranki pri svojih stališčih vztrajata tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

13. Tožba je utemeljena.

14. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev župana Občine Radenci, da pobuda tožnika in 127 občanov Občine Radenci za razpis referenduma, vložena 5. 6. 2020 in dopolnjena 19. 6. 2020, ker ni bila ustrezno popravljena, šteje za nevloženo. Pobuda za razpis referenduma se nanaša na Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci, na podlagi katerega se je Titova cesta preimenovala v Cesto osamosvojitve Slovenije.

15. Na referendumu lahko občani odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe (prvi odstavek 46. člena ZLS). Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine (drugi odstavek 46. člena ZLS). Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu (tretji odstavek 46. člena ZLS). Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata (četrti odstavek 46. člena ZLS).

16. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča (prvi odstavek 47. člena ZLS). Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet (drugi odstavek 47. člena ZLS). Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v 30 dneh (tretji odstavek 47. člena ZLS).

17. Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja (prvi odstavek 47.a člena ZLS). Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo RS in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči Ustavno sodišče RS. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče RS odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine (drugi odstavek 47.a člena ZLS).

18. Obravnavana pobuda za razpis referenduma se nanaša na Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci št. 031-0001/2020-16 - v nadaljevanju Odlok, ki ga je občinski svet Občine Radenci sprejel 28. 5. 2020, in na podlagi katerega se je Titova cesta preimenovala v Cesto osamosvojitve Slovenije. Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 28/2020 z dne 29. 5. 2020 in bi naj v skladu s 5. členom tega odloka stopil v veljavo petnajsti dan po objavi, to je 13. 6. 2020.

19. Najprej je treba poudariti, da predmet presoje v tem upravnem sporu ni zakonitost navedenega Odloka, ampak preizkus zakonitosti odločitve župana Občine Radenci o pobudi volivcem za razpis referenduma v zvezi z navedenim Odlokom.

20. Referendum pomeni obliko neposrednega odločanja volivcev o splošnih pravnih aktih, ki jih sprejema predstavniško telo, tako na nivoju države, ko gre za odločanje o ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih, kot na nivoju samoupravne lokalne skupnosti, za kar gre v obravnavanem primeru¹. Gre za pravico državljanov z volilno pravico, da neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev (3. in 44. člen Ustave RS) tako, da s splošnim glasovanjem odločijo o posameznem pravnem aktu postavodajnega telesa, v konkretnem primeru občinskega sveta.

21. Že ustava torej določa, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave RS). Ta pravica je klasična splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Najbolj neposredno se izvaja prav na ravni lokalnih skupnosti². Referendum je oblika neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in je na nivoju samoupravnih lokalnih skupnosti urejen z ZLS. Sicer se določbe ZRLI uporabljajo tudi za referendum v samoupravni lokalni skupnosti, kolikor ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno (3. člen tega zakona).

22. Po prvem odstavku 46. člena ZLS lahko na referendumu občani odločajo o vseh vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Tako ustava kot zakon torej občanom-volivcem omogočata, da pod z zakonom določenimi pogoji o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine³, odločajo na referendumu.

23. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti vložena v skladu s 47. členom ZLS, kot razlog zanjo pa ob izpolnitvi z zakonom in statutom določenih pogojev zadošča izražena želja pobudnikov, da se o določeni referendumski materiji izrečejo volivci neposredno. Nepravilno je torej stališče v izpodbijanem aktu, da razlogi za referendum, ki jih navajajo pobudniki, niso formalno ustrezni, ker gre za navajanje subjektivnih razlogov in občutij. Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev je z Ustavo RS (44. člen) zagotovljena pravica, ta pa se neposredno izvršuje (tudi oziroma prav) z referendumom.

24. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu (drugi odstavek 47. člena ZLS). V obravnavani zadevi je bila prva vloga v smislu pobude z dne 5. 6. 2020 naslovljena na župana, v dopolnitvi z dne 19. 6. 2020 pa sta naslovljenca župan in občinski svet, s tem pa je po presoji sodišča tej formalni zahtevi zadoščeno. Tožena stranka torej zmotno razlaga predmetno določbo, ko pravi, da bi morala biti pobuda predložena občinskemu svetu in županu v vednost. Pobuda je bila pravilno predložena županu, ki je nato o njej tudi odločil, občinski svet pa je moral biti s pobudo le seznanjen.

25. Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da tožeča stranka za vložitev tožbe nima aktivne legitimacije. Temu ni mogoče pritrditi. Tretji odstavek 47. člena ZLS določa, da lahko pobudnik (torej katerikoli od njih) v osmih dneh od prejema županovega obvestila, da šteje pobudo za nevloženo, zahteva naj odločitev preizkusi upravno sodišče. Vsak od pobudnikov je torej aktivno legitimiran za vložitev predmetne tožbe na upravno sodišče.

26. Sodišče tudi nadaljnji navedbi tožene stranke, da je treba tožbo zavreči iz razloga nekonsistentnosti, nerazumljivosti, nelogičnosti in nesklepčnosti ne pritrjuje, saj ima tožba vse elemente, ki jih za vložitev tožbe v upravnem sporu predpisuje 30. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Nesklepčnost ni razlog za zavrženje tožbe⁴, kot zmotno navaja tožena stranka, ampak za njeno zavrnitev, vendar je sodišče v obravnavani zadevi prišlo do drugačnega zaključka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

27. Tožeča stranka je v dopolnitvi referendumske pobude z dne 19. 6. 2020 predlagala referendumsko vprašanje, ki glasi: „Ali ste za to, da se razveljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci št. 031-0001/2020-16 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2020), ki ga je občinski svet sprejel dne 28. 5. 2020, na podlagi katerega se je Titova cesta preimenovala v Cesto osamosvojitve Slovenije“.

28. Po presoji sodišča tako postavljenemu referendumskemu vprašanju ni mogoče očitati nerazumljivosti, nejasnosti ali neprimernosti. ZRLI, ki se smiselno uporablja tudi za referendum v samoupravni lokalni skupnosti (3. člen tega zakona), referendumsko vprašanje opredeljuje v 16.c členu, po katerem zahteva za razpis referenduma, pobuda volivcem in pobuda državnemu zboru vsebujejo referendumsko vprašanje, ki se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon.....(navesti naslov zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …..?". Pri tem seveda na nivoju lokalne skupnosti beseda odlok nadomesti besedo zakon in občinski svet državni zbor.

29. V pobudi, ki je predmet presoje v tem postopku, predlagano referendumsko vprašanje sledi okvirom določbe iz 16.c člena ZRLI, razlika je le v tem, da zakon govori o tem, da se volivce vpraša, ali so za to, da se uveljavi zakon... (v našem primeru odlok), v obravnavani zadevi pa je predlagano vprašanje, ali ste za to, da se razveljavi Odlok... Predmetna zadeva je specifična, saj je bil odlok, ki je predmet referendumskega vprašanja, dan po njegovem sprejemu, to je 29. 5. 2020, že objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, z začetkom veljavnosti petnajst dni po objavi, čeprav tretji odstavek 46. člena ZLS določa, da župan zadrži objavo splošnega akta, če je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. K temu sodišče še dodaja, da sklep o zadržanju in izvajanju tega odloka, sprejet 12. 6. 2020, na kar se tožena stranka sklicuje v odgovoru na tožbo, javno ni bil objavljen.

30. Glede na vse navedeno vprašanje primernosti referendumskega vprašanja z vidika izraza uveljavi ali razveljavi ni enoznačno, gotovo pa to ne more biti razlog, da bi se pobuda volivcem za razpis referenduma štela za nevloženo. Končno obliko referendumskega vprašanja določi občinski svet (prvi odstavek 47.a člena ZLS), pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 20. člena ZRLI, ki predsedniku državnega zbora (v tem primeru občinskega sveta) nalaga, da referendumsko vprašanje v soglasju z vlagateljem pobude ustrezno popravi. Naloga vseh organov pri tem namreč je, da zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno, da se volivcem omogoči neposredna oblika sodelovanja pri odločanju v obliki referenduma. Iz tega razloga mora biti tudi poziv na odpravo neskladnosti zahteve za razpis referenduma z zakonom oziroma statutom natančen, določen in konkreten, tako da se pobudnike določno opozori na to, kaj morajo storiti, da bo njihova zahteva popolna. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da poziva na odpravo neskladja v obravnavani zadevi nista bila takšna, vendar pa to na odločitev v predmetni zadevi, ne vpliva. Sodišče namreč ocenjuje, da pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, kot izhaja iz dopolnitve z dne 19. 6. 2020, ni v nasprotju s predpisi in da predlaganemu referendumskemu vprašanju, kot je povzeto v tč. 26 te obrazložitve, ni mogoče očitati nejasnosti ali dvoumnosti. Iz njega povsem jasno in določno izhaja, da se volivce sprašuje o tem, ali odločitvi, sprejeti z Odlokom, pritrjujejo, ali ne. Po presoji sodišča torej postavljeni pobudi ni mogoče očitati, da ni oblikovana v skladu z zakonom ali, da bi bila v nasprotju z njim ali s statutom občine.

31. Kar zadeva sklicevanje tožene stranke na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-109/10 z dne 26. 9. 2011 pa sodišče ugotavlja, da je pri sprejemu odločitve v tej zadevi Ustavno sodišče izrecno poudarilo (tč. 18 obrazložitve), da se odločitev nanaša na novo poimenovanje ulice po Josipu Brozu Titu (presojani odlok je bil sprejet leta 2009) in ni šlo za primer, ko bi se to poimenovanje ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo del zgodovine. Kot izhaja iz podatkov o zadevi, se v predmetni zadevi naziv Titova cesta v Občini Radenci nadaljuje še iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije, zato navedena ustavna odločba v tej zadevi ni neposredno uporabljiva⁵.

32. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, kot izhaja iz dopolnitve z dne 19. 6. 2020, ni mogoče očitati neskladnosti z zakonom ali statutom, zato je izpodbijana odločitev neutemeljena. Iz tega razloga je zaradi napačne uporabe materialnega prava v skladu s tretjim odstavkom 47. člena ZLS v zvezi s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt razveljavilo.

33. Ker je sodišče tožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, k čemur je treba prišteti še DDV.

34. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

35. Ker tožena stranka v postopku ni uspela, je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

36. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

¹ Glej Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 804.
² Glej kot prej str. 490.
³ Razen glede proračuna, zaključnega računa občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve - prvi odstavek 46. člena ZLS.
⁴ Tožba je nesklepčna, če njena utemeljenost ne izhaja iz dejstev navedenih v tožbi.
⁵ Primerjaj sklep Ustavnega sodišča U-I-228/20-8 z dne 1. 7. 2020, op. 1.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba in sklep II U 20/2021-11
• sodba II U 293/2010
• UPRS sklep I U 923/2013