UPRS Sodba I U 1037/2018-15

Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da je toženka predhodno vprašanje rešila sama, vendar to ne drži, ker se ni opredelila do tožnikovih navedb, da je sporno nepremičnino priposestvoval. Če bi hotela predhodno vprašanje glede lastništva predmetne nepremičnine rešiti sama, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine in odločiti po pravilih Stavrnopravnega zakonika (43. člen in naslednji).

Ker v obravnavnem primeru iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ postopal v skladu z določbo drugega odstavka 151. člena ZUP, torej da bi tožnika pozval, naj pri pristojnem sodišču v določenem roku vloži tožbo na ugotovitev, da je predmetno nepremičnino priposestvoval, in ga hkrati opozoril na posledice, če bo to opustil, ni imel podlage, da v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP nadaljuje postopek in odloči o zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata - Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica št. 06102-16/2017-6-SPO101 z dne 19. 7. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške tega postopka v znesku 284,60 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Medobčinski inšpektorat - Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku odredil, da mora v enem mesecu od prejema odločbe iz nepremičnine parc. št. 922/3 k.o. ..., last Občine Krško, odstraniti drvarnico, ter navedene nepremičnine v prihodnje ne sme uporabljati za hrambo kakršnegakoli materiala oz. spreminjati njene namembnosti brez odločitve Občinskega sveta (1. in 2. točka izreka). O odpravi nepravilnosti, ugotovljenih pod točko 1. izreka te odločbe, mora obvestiti prvostopenjski organ v roku treh dni (3. točka izreka). Odločil je še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka), da če odrejena obveznost ne bo izpolnjena v roku, določenem pod točko 2. izreka te odločbe, bo kot prisilno sredstvo za izvršitev obveznosti uporabljena denarna kazen (5. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da sta pooblaščeni uradni osebi 7. 6. 2017 opravili ogled in ugotovili, da je tožnik na predmetni nepremičnini postavil lesen nadstrešek (drvarnico), poleg nje pa je bilo opaziti večjo količino žaganega lesa, lesenih palet in manjšo količino zidakov, na parceli pa rastejo tudi večja drevesa (smreke). Tožnik v postopku ne oporeka, da je lastnik drvarnice in materiala, ki se nahaja v drvarnici in poleg nje ter da se zaveda, da je zemljišče formalno zemljišče v lasti Občine Krško, navaja pa, da njegova družina predmetno nepremičnino uporablja že najmanj 30 let, zato jo je priposestvoval, v zvezi s čimer namerava vložiti tožbo.

3. Toženka svojo odločitev utemeljuje na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc in sicer iz zemljiške knjige, iz katere izhaja, da je lastnik predmetne nepremičnine Občina Krško in na podlagi obvestila Okrajnega sodišča RS v Krškem, da tožnik pred navedenim sodiščem ni vložil tožbe na priposestvovanje predmetne nepremičnine. Odločitev utemeljuje na 56. členu Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško (Uradni list RS št. 72/2011), ki med drugim določa, da so javni parki, javna igrišča in druge javne površine javno dobro v lasti občine, ki jih nihče ne sme odtujiti, niti jim spreminjati namembnosti brez odločitve Občinskega sveta ter 1. alineji prvega odstavka 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ( v nadaljevanju ZIN).

4. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje odločitvi in razlogom, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe ter se sklicuje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

5. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je treba v obravnavanem primeru najprej rešiti predhodno vprašanje, to je vprašanje tožnikove lastninske pravice na predmetni nepremičnini, saj gre za samostojno pravno vprašanje, o katerem bo odločilo Okrajno sodišče v Krškem, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev v tej zadevi. Sodišču predlaga, naj prekine postopek do odločitve v pravdni zadevi, ki jo je sprožil tožnik zoper toženo stranko Občino Krško zaradi ugotovitve lastninske pravice na predmetni nepremičnini, po tem pa izpodbijano odločbo odpravi ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da ni v njeni pristojnosti, da bi odločala o lastništvu predmetne nepremičnine, zato se je oprla na podatke, ki izhajajo iz zemljiške knjige, upoštevajoč načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Oba organa sta preverila tudi, ali je tožnik sprožil tožbo na priposestvovanje predmetne nepremičnine. Iz tožbe in prilog je razvidno, da je bila tožba vložena po vročitvi odločbe drugostopenjskega organa. Zato predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in tožniku naloži plačilo vseh stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, od izteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje, do plačila.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporno lastništvo nepremičnine, parc. št. 922/3 k.o. ..., na kateri se nahaja objekt (drvarnica), katerega odstranitev je predmet izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba namreč temelji na ugotovitvi, da je tožnik sporni objekt postavil na zemljišču v lasti Občine Krško, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige, za kar predhodno ni pridobil odobritve Občinskega sveta, tožnik pa ves čas postopka zatrjuje, da je sporno zemljišče priposestvoval.

9. Sodišče pritrjuje tožniku, da je lastništvo navedene nepremičnine v predmetnem inšpekcijskem postopku predhodno vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez katerega rešitve ni mogoče izreči inšpekcijskega ukrepa, kot je izpodbijani.

10. Predhodno vprašanje ureja med drugim določba 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ.

11. Upravna organa sta predhodno vprašanje na prvi pogled sicer rešila, in sicer sta ugotovila, da tožnik zatrjevanega lastništva na predmetni nepremičnini ni izkazal, zato gre za zemljišče v lasti Občine Krško. Pri tem sta se sklicevala zgolj na lastniško stanje na navedeni nepremičnini, ki izhaja iz zemljiške knjige, ki v obravnavani zadevi niti ni sporno (tožnik ne oporeka ugotovitvi, da iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik predmetne nepremičnine Občina Krško), glede tožnikovega zatrjevanja, da je predmetno nepremičnino priposestvoval pa odgovarjata, da tožnik ni predložil dokazila, da je na pristojnem sodišču vložil tožbo na priposestvovanje predmetne nepremičnine.

12. Takšno postopanje upravnih organov pa po presoji sodišča ni skladno z določbami ZUP.

13. Že iz citirane določbe prvega odstavka 147. člena ZUP izhaja, da sta v primeru, ko organ naleti na predhodno vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča (kot v obravnavanem primeru), mogoča dva postopka, in sicer, da organ predhodno vprašanje obravnava in reši sam (kadar je to mogoče), ali da prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ (v obravnavanem primeru sodišče).

14. Kot rečeno, iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da je toženka predhodno vprašanje rešila sama, vendar to ne drži, ker se ni opredelila do tožnikovih navedb, da je sporno nepremičnino priposestvoval. Če bi hotela predhodno vprašanje glede lastništva predmetne nepremičnine rešiti sama, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine in odločiti po pravilih Stavrnopravnega zakonika (43. člen in naslednji).

15. Če pa se je toženka odločila, da predhodnega vprašanje ne bo reševala sama, na kar je sklepati iz njenih navedb, da je pri sodišču opravila poizvedbo glede vložene tožbe na priposestvovanje, pa bi morala postopati v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP. Navedena določba določa, da če gre v zadevi, v kateri se začne postopek za rešitev predhodnega vprašanja na vlogo (zahtevo, tožbo ipd.) stranke (kot v obravnavnem primeru), lahko naloži organ, ki vodi upravni postopek, s sklepom eni izmed strank, naj vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja; hkrati ji določi rok, v katerem mora to storiti in mu o tem predložiti dokazilo. Pri tem mora organ, ki vodi postopek, opozoriti stranko na posledice, če bi to opustila. Rok za vložitev vloge za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja začne teči z dnem, ko postane sklep dokončen. Če po tako izvedenem postopku stranka v določenem roku ne predloži dokazila, da je pri pristojnem organu vložila vlogo za začetek postopka o predhodnem vprašanju, organ nadaljuje postopek in odloči o zadevi.

16. Ker v obravnavnem primeru iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ postopal v skladu z določbo drugega odstavka 151. člena ZUP, torej da bi tožnika pozval, naj pri pristojnem sodišču v določenem roku vloži tožbo na ugotovitev, da je predmetno nepremičnino priposestvoval, in ga hkrati opozoril na posledice, če bo to opustil, ni imel podlage, da v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP nadaljuje postopek in odloči o zadevi. Ker sam tudi ni rešil predhodnega vprašanja v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine, kar je predhodno pojasnjeno, je izpodbijana odločba nezakonita.

17. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev določb postopka odpraviti. Glede na tožbeno navedbo, da pri Okrajnem sodišču v Krškem poteka spor v zvezi s priposestvovanjem predmetne nepremičnine, lahko toženka predmetni inšpekcijski postopek prekine do rešitve predhodnega vprašanja, če ga sama ne bo obravnavala. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 284,60 evrov (500 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Datum zadnje spremembe:

14.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1636/2019-9
• UPRS sodba I U 1299/2011
• sodba IV U 185/2011