UPRS Sklep I U 2513/2018-12

Jedro

Izrek izpodbijanega sklepa pomeni odločitev o tožnikovi prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev pritožbe, ki je jo tožnik utemeljeval z navedbami o nepravilni vročitvi poziva z dne 21. 8. 2017. Tak sklep predstavlja procesno odločitev, in se nanaša na izvedbo konkretnega upravnega postopka ter ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo-opozorilo tožnikovega pooblaščenca, da je bil poziv na popravek pritožbe zoper odločbo št. DT 06104448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017 nepravilno vročen in prošnjo za podaljšanje roka v zvezi s pritožbo tožnika zoper odločbo.

2. Ministrstvo za finance (drugostopenjski organ) je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

3. Tožnik zoper sklep prvostopenjskega organa vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je bil poziv prvostopenjskega organa z dne 21. 8. 2017 na popravek pritožbe zoper odločbo z dne 5. 5. 2017 nepravilno vročen, kar posledično pomeni nepravnomočnost navedene odmerne odločbe in nezakonitost vseh nadaljnjih ravnanj prvostopenjskega organa. Predlaga, da sodišče ugotovi nepravilno vročitev poziva prvostopenjskega organa z dne 21. 8. 2017, razveljavi izpodbijani sklep prvostopenjskega organa v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v nov postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka ter stroškov postopka upravnega spora, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7. Kot rečeno, je predmet obravnavanega upravnega spora sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel vlogo-opozorilo tožnikovega pooblaščenca, da je bil poziv na popravek pritožbe zoper odločbo št. DT 06104448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017 nepravilno vročen in prošnjo za podaljšanje roka v zvezi s pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo.

8. Navedeni izrek izpodbijanega sklepa v bistvu pomeni odločitev o tožnikovi prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev pritožbe, ki je jo tožnik utemeljeval z navedbami o nepravilni vročitvi poziva z dne 21. 8. 2017. Tak sklep pa predstavlja procesno odločitev, in se nanaša na izvedbo konkretnega upravnega postopka ter ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

9. Ker je torej izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave in ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari v postopku, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.

10. Iz izpodbijanega sklepa in iz tožbe izhaja, da je toženka že pred vložitvijo tožnikove prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev pritožbe s sklepom št. DT 0610-4448/2016-43 (10-510-09) z dne 25. 8. 2017 tožnikovo pritožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610—4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017 zavrgla, kar pomeni, da je bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Glede na predhodne navedbe ima tožnik zoper ta sklep (z dne 25. 8. 2017), v primeru, da je dokončen, možnost vložiti tožbo v upravnem sporu, v kateri bo lahko učinkovito uveljavljal (tudi) očitke v zvezi z nepravilnim vročanjem poziva z dne 21. 8. 2018, ki jih uveljavlja v tej tožbi.

11. Ob tem sodišče še dodaja, da (napačen) pravni pouk v drugostopenjski odločbi ne more dati tožniku več pravic, kot mu jih daje zakon oziroma ne pomeni, da vloženo pravno sredstvo ni podvrženo z zakonom določenim procesnim predpostavkam.

12. Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

13. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 2153/2018-5
• UPRS sodba I U 1/2015
• UPRS Sklep in sodba I U 151/2017-12