UPRS Sodba in sklep IV U 141/2019-8

Jedro

Skupna upoštevana vrednost poslovnih deležev v gospodarskih družbah, ki jih ima v lasti tožnik, presega z zakonom določeno vrednost premoženja iz 27. člena ZSVarPre, ki znaša 18.852,00 EUR, zato tožena stranka, ni ugotavljala višine ostalega premoženja in dohodkov, pa tudi ne, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. Bpp 822/2019 z dne 16. 5. 2019 odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnika, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilec 15. 5. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi kazenskega postopka, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah pod opr. št. I K 51462/2018. Tožena stranka je pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP ugotovila, da je prosilec družbenik v družbi B. d.o.o., v kateri ima poslovni delež v višini 26,3974 %, družbenik v družbi C. d.o.o. in družbenik v družbi D. d.o.o., v obeh s poslovnim deležem 100 %. Po preračunu vrednosti tega premoženja, v skladu s 6.a členom Pravilnika o ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, je tožena stranka ugotovila, da znaša vrednost tožnikovega premoženja v navedenih družbah skupaj 42.250,45 EUR, od tega odpade na družbo B. d.o.o. 22.195,29 EUR, družbo D. d.o.o. 9.135,28 EUR in družbo C. d.o.o. 10.919,88 EUR. Ker je tožena stranka na tej podlagi ugotovila, da navedena skupna upoštevana vrednost poslovnih deležev v gospodarskih družbah, ki jih ima v lasti tožnik, presega z zakonom določeno vrednost premoženja iz 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki znaša 18.852,00 EUR, ni ugotavljala višine ostalega premoženja in dohodkov, pa tudi ne, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno, ampak je odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila njegovo premoženjsko stanje, saj na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju št. Srg ... od 7. 11. 2018 ni več družbenik in nima več 26,3974 % deleža družbe B. d.o.o. in zato nima 22.195,29 EUR premoženja te gospodarske družbe. Tako v skupni vrednosti poslovnih deležev v gospodarskih družbah nima 42.250,45 EUR, ampak se ta vrednost zmanjša za 22.195,29 EUR, kar pomeni, da ne presega z zakonom določene vrednosti premoženja iz 27. člena ZSVarPre. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in samo odloči o zadevi tako, da se tožniku dodeli BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka.

3. Tožnik je skupaj z vložitvijo tožbe sodišču predlagal tudi, da odloži izvršitev izpodbijane odločbe, v opredelitvi zadeve pa navedel, da poleg tožbe vlaga tudi „predlog za izdajo začasne odredbe“. Tožnik torej smiselno zahteva izdajo začasne odredbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe ni podala.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer ZSVarPre in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 18.852,00 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost.

7. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnika, za katerega se je ugotovilo, da živi v skupnem gospodinjstvu z zunajzakonsko partnerko in dvema mladoletnima otrokoma, ki jih je ob upoštevanju 10. člena ZUPJS pravilno štela kot njene družinske člane, in svojo odločitev oprla na uradne podatke. Gre za podatke portala AJPES in evidence Javna objava letnih poročil, ki se nanašajo na relevantne podatke za gospodarske družbe, v katerih ima tožnik poslovne deleže. Tožnik tem ugotovitvam, z izjemo podatka o poslovnem deležu v družbi B. d.o.o., ne oporeka, kot rečeno pa so ti podatki razvidni iz navedenih evidenc.

8. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik in njegovi družinski člani, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče to ugotavlja ne glede na tožbene trditve, da je tožena stranka v skupno vrednost poslovnih deležev v gospodarskih družbah, ki jih ima v lasti tožnik, nepravilno štela njegov poslovni delež v družbi B. d.o.o. Skupna vrednost tožnikovega premoženja, ki ga ima v preostalih dveh družbah (D. d.o.o. in C. d.o.o.), čemur tožnik tožbeno ne oporeka, znaša 19.955,16 EUR, kar presega vrednost premoženja, ki je kot premoženjski cenzus določena v 27. členom ZSVarPre in znaša 18.852,00 EUR, zato tožbene navedbe, da tožnik in njegova družina tudi po zmanjšanju vrednosti premoženja za znesek 22.195,29 EUR, kar predstavlja tožnikov poslovni delež v družbi B. d.o.o., ne presegajo z zakonom določenega cenzusa, ne držijo. Iz navedenih razlogov tožbeni ugovori, ki se nanašajo na poslovni delež tožnika v družbi B. d.o.o., na pravilnost odločitve tožene stranke ne vplivajo.

9. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Sodišče je v tej zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

K točki II izreka:

11. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče moralo zavreči iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

12. Začasno odredbo v postopku upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je mogoče izdati le do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1). S tem, ko je sodišče odločilo o tožbi, ki jo je zavrnilo, zoper sodbo pa ni pritožbe (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), je prenehala potreba za izdajo začasne odredbe, katere namen je zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Ker po povedanem tožnik nima več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 3. točke 36. člena v povezavi z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče pa tudi pripominja, da zahteva za izdajo začasne odredbe ni obrazložena.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 457/2014, enako tudi II U 454/2014
• UPRS sodba I U 56/2015
• UPRS Sodba I U 1997/2020-6