UPRS Sodba IV U 40/2019-6

Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, zato tožnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, temveč je (še vedno) njegov lastnik. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik, ne glede na to, da je bil 22. 3. 2016 uveden postopek osebnega stečaja, v svoji vlogi na prej navedeno vprašanje o lastništvu nepremičnine, vpisati vse podatke o lastništvu in solastništvu nepremičnin.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 172/2019 z dne 5. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno.

2. Pojasnila je, da je prosilec vložil BPP zaradi postopka, št. I K 2980/2019, in prošnji priložil podatke o višini izplačanih dohodkov. Tožena stranka je ugotovila, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ker je po vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da je prosilec med drugim tudi lastnik 1/1 deleža na nepremičnini k.o. ..., parcele št. 925, 299/3, 926, 1717/3, 1633/3 in 306/6 ter 1/3 deleža na isti nepremičnini, in sicer parc. št. 301/4. Po podatkih spletne strani prostorskega portala GURS izhaja, da te nepremičnine v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča in nestanovanjske objekte, v skupni vrednosti 23.903,30 EUR (upoštevaje velikost prosilčevih deležev) in tako prosilec presega znesek 18.852,00 EUR opredeljen v določbi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Iz navedenega razloga je tožena stranka prošnjo prosilca na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnila.

3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da je že v vlogi za dodelitev BPP pojasnil, da je v postopku osebnega stečaja in da je vse njegovo premoženje zaseženo. Zato tudi ni navedel, da je lastnik zgoraj navedenih nepremičnin, ker z dnem uvedbe postopka osebnega stečaja, 23. 3. 2016, ni lastnik teh nepremičnin, to se pravi, da se ne morejo upoštevati. Podatki o osebnem stečaju so razvidni in dostopni iz javne evidence. Te nepremičnine se bodo prodale, s prejeto kupnino pa bodo poplačani upniki. Tako ne gre za njegovo premoženje in sodišču predlaga, da ta podatek upošteva. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP, med drugim tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago, ki urejata navedeno materijo, in sicer ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 18.852,00 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik lastnik 1/1 deleža na nepremičnini k.o. ..., parcele št. 925, 299/3, 926, 1717/3, 1633/3 in 306/6 ter 1/3 deleža na isti nepremičnini, parc. št. 301/4, torej premoženja, ki ga je tožena stranka ugotavljala po uradni dolžnosti s vpogledom v portal GURS.

7. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik, ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, spregledala pa je podatek iz 8. točke prve rubrike z naslovom „Ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja“, v kateri je tožnik navedel, da je v postopku osebnega stečaja in je vso njegovo premoženje zaseženo, oziroma se do tega podatka v izpodbijani odločbi ni opredelila.

8. Sodišče pojasnjuje, da je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, zato tožnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), vendar pa nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, temveč je (še vedno) njegov lastnik. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik, ne glede na to, da je bil 22. 3. 2016 uveden postopek osebnega stečaja, v svoji vlogi na prej navedeno vprašanje o lastništvu nepremičnine, vpisati vse podatke o lastništvu in solastništvu nepremičnin.

9. Po določbi 1. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka v izpodbijani odločbi pred vsebinsko odločitvijo o zadevi, torej ali premoženje v ugotovljeni višini 23.903,30 EUR presega v določbi 14. člena ZBPP, v zvezi z določbo 27. člena ZSVarPre določen cenzus, odgovoriti na vprašanje ali je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz tretjega odstavka 147. člena ZBPP. Slednji namreč določa, da se ne glede na določbo prvega in drugega odstavka istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

10. Glede na navedeno je sodišče presodili, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon nepravilno uporabljen, zato je tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 513/2020-9
• UPRS Sodba I U 432/2017-5
• UPRS sodba IV U 152/2016