<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1720/2018-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1720.2018.7
Evidenčna številka:UP00032740
Datum odločbe:12.02.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), dr. Damjan Gantar (poroč.), Liljana Polanec
Področje:CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa

Jedro

Soglasje za postavitev oglasnega panoja, ki govori o dovoljenju za prekopavanje, podkopovanje in druga dela na državni cesti, ne more nadomestiti soglasja, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

Ob ugotovitvi, da objekta stojita v varovalnem pasu državne ceste brez ustreznega soglasja, je njuna odstranitev edini možni ukrep

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odredil tožeči stranki, da je v naselju A. na zemljišču parc. št. ... in ... k.o. ... dolžna odstraniti dva objekta, ki stojita v varovalnem območju glavne ceste B., za križiščem z avtocesto, v varovalnem območju avtocestnega priključka C. na parceli št. ... k.o. ... ter na parceli št. ... k.o. ... Rok za izvedbo ukrepa je 75 dni po prejemu odločbe.

2. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ ugotavlja, da so bile ugotovljene kršitve tožeče stranke s tem, ko je postavila objekt za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu glavne ceste brez soglasja takratnega edinega pristojnega organa soglasodajalca občine Č. za poseg v varovalni pas in ker stojita objekta za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu avtoceste C. v naselju A. v nasprotju s pogoji soglasja upravljavca D. d.d., izdanega na osnovi 56. člena Pravilnika o projektiranju cest. Objekta sta postavljena v dolžini od 17 m in 47 m za kanaliziranem križiščem, kar pa je manj od predpisanih 50 m. Po poizvedbah pri občini Č. (Č.) je prvostopenjski organ prejel odgovor, da sta objekta v lasti tožeče stranke, za katera pa Č. ni izdala nobenega soglasja ali drugega dovoljenja. Na podlagi poizvedbi pri soglasodajalcu Direkciji E. (E.) je bilo prav tako postavljeno vprašanje, ali je E. izdala kakšno soglasje in le-ta je odgovorila, da za obravnavano cesto na obravnavanih parcelah ni bilo podane niti vloge niti ni bilo izdanega nobenega soglasja. Pri upravljavcu ceste D. d.d. je prav tako prvostopenjski organ opravil poizvedbo, ali sta izdani soglasji pri določanju pogojev postavitve določitve lokacije panojev, upoštevali 56. člen Pravilnika o projektiranju cest. V odgovoru D. d.d. je le-ta odgovorila, da so pri izdaji soglasij v obeh primerih upoštevali takrat veljavno zakonodajo in je v obeh primerih odgovor pritrdilen, torej, da so bili pri izdaji soglasij v obeh primerih upoštevani pogoji za lokacijo postavitve oglaševalnih panojev, ki so potrebni in določeni na osnovi 56. člena Pravilnika o projektiranju cest. V nadaljevanju obrazložitve prvostopenjski organ pojasnjuje, kaj je zatrjevala pooblaščenka tožeče stranke v upravnem postopku.

3. Ob koncu obrazložitve odločbe prvostopenjski organ zaključuje, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da so bili obravnavani objekti za oglaševanje in obveščanje postavljeni brez soglasja, ki bi predpisalo potrebne pogoje postavitve in uporabe objektov. Č. na podlagi poizvedbe zagotavlja, da ni izdala soglasja na podlagi drugega odstavka 68. člena ZJC, po trenutno veljavnih predpisih pa bi lahko objekti pridobili soglasje naknadno, če bi bila to volja zavezanca, na podlagi 78. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1). Prav tako je prvostopenjski organ na podlagi poizvedbe pri D. d.d. dobil informacijo, da morajo biti upoštevani tudi pogoji iz 56. člena Pravilnika o projektiranju ceste, torej postavitev objektov 100 m pred in 50 m za kanaliziranim križiščem in postavitev na prečni odmik 5 m. Dejstvo je, da je tožeča stranka pri postavitvi kršila drugi odstavek 68. člena ZJC, saj za objekte ne razpolaga z nobenimi soglasji. Kršila je tudi 56. člen Pravilnika o projektiranju cest. Zaradi tega je potrebno objekte odstraniti na podlagi 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1.

4. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Drugostopenjski organ se strinja z mnenjem prvostopenjskega organa, da gre v primeru obeh soglasij, ki ju je izdal D. d.d. dne 22. 2. 2007, za soglasje za poseg v varovalni pas ceste in ne za soglasje na podlagi 68. člena ZJC za postavitev objektov za oglaševanje. To je razvidno tudi iz pravne podlage, navedene v preambuli soglasja. Ne gre za soglasje, ki bi v skladu s takrat veljavnimi predpisi dovoljevalo postavitev spornih objektov za oglaševanje. D. d.d. je s tem soglasjem sicer dovolil poseg v varovalni pas ceste, vendar pa to soglasje ne more nadomestiti soglasja v smislu 68. člena ZJC. Tožeča stranka bi tudi od leta 2011 lahko pridobila soglasje E., vendar pa ga nima. Poleg tega sta objekta postavljena v območju križišča, kar je prepovedano. Pravilnik o projektiranju cest namreč v 56. členu določa, da se objekti za oglaševanje ne smejo postaviti v območju 100 m pred in 50 m za križiščem in ta pravilnik je veljal tudi v času postavitve objektov.

5. Tožnik se v tožbi sklicuje na to, da je za oba objekta dobil dve ustrezni soglasji in dovoljenji s strani D. d.d., datirani z dne 22. 1. 2007. Postavitev objektov je bila skladna s pridobljenima dovoljenjema. Tiste naloge, ki so bile na podlagi 47. člena ZJC v pristojnosti Direkcije F. in so bile na podlagi 68. člena ZJC v pristojnosti občine, je Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji kot lex specialis uredil drugače in jih prenesel na D. d.d. Obe dovoljenji sta bili prvostopenjskemu organu predloženi. Oba objekta sta bila postavljena povsem v skladu z navedenima dovoljenjema. To izhaja tudi iz pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti za postavitev obravnavanih objektov. Ti dve dovoljenji veljata za pravnomočni upravni odločbi. Prvostopenjski organ je napačno uporabil materialno pravo s tem, ker je poleg že navedenih dovoljenj zahteval še dodano dovoljenje E. po 78. členu ZCes-1 in soglasje Č. po drugem odstavku 68. člena ZJC. Navedeni dovoljenji nista bili potrebni. Nesporno je, da objekta stojita v varovalnem pasu avtoceste, vendar je za to tožeča stranka pridobila ustrezni dovoljenji D. d.d. Poleg tega prvostopenjski organ tudi ni upošteval načela sorazmernosti. Četudi bi se izkazalo, da bi morala tožeča stranka res pridobiti dodatno dovoljenje, bi moral prvostopenjski organ upoštevati težo morebitne kršitve. V zadnjih 11 letih, odkar objekta stojita, ni nihče izmed pristojnih organov nadzora ugotovil negativnih posledic teh dveh objektov za javni interes. Tožeča stranka je prepričana, da bi se namen pri izrekanju ukrepa lahko dosegel tudi na način, da bi prvostopenjski organ v ustreznem roku zahteval pridobitev dodatnega dovoljenja po ZCes-1. Tožeča stranka pa prav tako izraža nestrinjanje nad razlogi drugostopenjske odločbe. Predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbi 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1, na kateri temelji izrečeni inšpekcijski ukrep, inšpektor za ceste odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju državne ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja.

9. Inšpekcijski organ je v postopku ugotovil, da tožeča stranka nima soglasja Č., izdanega na podlagi v času postavitve objektov veljavnega ZJC, niti nima soglasja E., kot pristojnega soglasodajalca za postavitev oglaševalskih panojev po določbah ZCes-1. Med strankama to dejstvo ni sporno. Tožeča stranka je v postopku predložila soglasji in dovoljenji, izdani s strani D. d.d. št. 351/AC-1068/07 in št. 351/AC-1097/07, obe datirani z dne 22. 1. 2007, za katera meni, da predstavljata zadostno podlago za postavitev spornih objektov.

10. Sodišče soglaša s stališčem obeh upravnih organov, da navedeni soglasji nista ustrezna podlaga za postavitev objektov za oglaševanje. Z njima je namreč D. d.d. kot upravitelj cest tožeči stranki zgolj dovolil izvedbo del v varovalnem pasu ceste, potrebnih za postavitev objektov za oglaševanje. To, da ta dva dokumenta ne moreta nadomestiti soglasja občine iz 68. člena ZJC, je razvidno že iz pravnih podlag, na katere se sklicujeta obe soglasji (20., 47. in 49. člen ZJC), kot tudi iz vsebine obeh soglasij oziroma dovoljenj, ne glede na to, da v obeh na prvi strani piše, da gre za soglasje za postavitev oglasnega panoja. 49. člen ZJC npr. govori o dovoljenju za prekopavanje, podkopovanje in druga dela na državni cesti. Takšni soglasji ne moreta nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi drugega odstavka 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

11. Tožeča stranka bi morala ob postavitvi objektov v letu 2007 pridobiti tudi soglasje po 68. členu ZJC. Kasneje bi lahko nepravilnost sanirala na način, da bi pridobila soglasje po 78. členu ZCes-1, česar pa ni storila. Tudi ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo.

12. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določila ZDARS in ZDARS-1, češ da naj bi bilo dovoljenje iz 68. člena ZJC v celoti prenešeno na D. d.d. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je 68. člen ZJC v prvem odstavku res določal, da Direkcija F. izda soglasje za postavitev tabel, napisov ipd., če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. Za izdajo ostalih tabel pa je skladno z drugim odstavkom 68. člena ZJC pristojna občina. 9. člen ZDARS-1, ki govori o izdajanju soglasij za obveščanje in oglaševanje s strani D. d.d. in 3.č člen ZDARS, ki prav tako navaja izdajanje soglasij s strani D. d.d. za table in napise, pri čemer je v oklepaju naveden 68. člen ZJC, je treba razlagati v povezavi s prvim odstavkom 68. člena ZJC, torej v primeru, ko gre za obvestila, pomembna za udeležence v prometu. Niti ZDARS niti ZDARS-1 ne določata, da bi se pristojnost občine, ki jo ima na podlagi drugega odstavka 68. člena ZJC, prenesla na kakšen drug subjekt odločanja.

13. Glede na vse navedeno torej zgolj pridobitev dovoljenj od D. d.d. ni zadostovala za postavitev objektov, ampak bi morala tožeča stranka pridobiti tudi soglasje občine.

14. Glede zatrjevane nesorazmernosti izrečenega ukrepa pa sodišče meni, da je ob ugotovitvi, da objekta stojita v varovalnem pasu državne ceste brez ustreznega soglasja, njuna odstranitev edini možni ukrep po določbi 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1. Prvostopenjski organ je pravilno upošteval določitev roka za odstranitev v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, po katerem mora inšpektor pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti, v konkretnem primeru odstrani objekta za oglaševanje. Rok 75 dni je tako povsem ustrezen za fizično odstranitev objektov. Dejstvo, da objekta stojita že 11 let, nikakor ne more biti razlog za izrek milejšega ukrepa, saj je naloga inšpektorja, da zagotovi vzpostavitev zakonitega stanja. V konkretnem primeru pomeni to zgolj odstranitev objekta.

15. Sodišče je podobna stališča zavzelo tudi v zadevi I U 2572/2017, kjer je šlo za primerljivo zadevo med istima strankama.

16. Ker je izpodbijana odločba pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče je v navedeni zadevi določilo brez glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, ki pa med strankama niso sporna. V takem primeru pa ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

18. Odločitev o stroških temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o cestah (2010) - ZCes-1 - člen 118, 118/1, 118/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3Mzcz