UPRS Sodba I U 299/2020-13

Jedro

Okoliščine, ki so bile razlog za izrek ukrepa omejitve gibanja, izhajajo iz uradnih zaznamkov in poročil ter elektronskih sporočil. Čeprav je tožnik nekatere kršitve sicer zanikal, pa sodišče, na podlagi opravljenega zaslišanja tožnika, na katerem je tožnik priznal, da je v azilnem domu imel težave s hišnim redom in na katerem je sodišče ugotovilo, da je tožnik neprepričljiv glede zanikanja očitanih dejanj, do svojega ravnanja pa nekritičen, ob upoštevanju dejstva, da je priznal tudi, da je v azilnem domu imel težave z alkoholom, ugotavlja, da že navedeno zadošča za ugotovitev v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Tožnikova zgoraj opisana dejanja so tako po presoji sodišča zadostni razlog za izrek navedenega ukrepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom pridržala tožnika zaradi ogrožanja osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda po 4. alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) na prostore Centra za tujce. Odredila je tudi, da se tožnika, iz navedenih razlogov, pridrži od 21. 2. 2020 od 13.00 ure do prenehanja razlogov, vendar največ za tri mesece, z možnostjo podaljšanja za en mesec.

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik dne 29. 3. 2018 vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite ter bil po podani prošnji nastanjen v prostore azilnega doma. Nadalje navaja, da je na podlagi predloga Urada Vlade za izrek ukrepa omejitve gibanja, kateremu so bili priloženi uradni zaznamki socialne službe azilnega doma, poročila varnostne službe in elektronska sporočila, tudi elektronsko sporočilo Policijske postaje Ljubljana Vič o tožnikovih kršitvah javnega reda in miru, s tožnikom opravila razgovor. Tožnik je od nastanitve dalje večkrat kršil 17. in 13. člena Uredbe o hišnem redu azilnega doma, s katerim je bil ob nastanitvi tudi seznanjen, ter večkrat kršil Zakon o javnem redu in miru. Povzema vsebino zapisov o tožnikovih konfliktnih ravnanjih. Tako je tožnik dne 7. 12. 2018 vlagateljem namere za mednarodno zaščito v prostorih azilnega doma skušal izročiti alkohol, se prepiral z varnostniki, kršil navodila socialne in varnostne službe ter s takim ravnanjem zbujal strah in nemir. Dne 29. 6. 2019 je zaradi nezadovoljstva v zvezi s svojimi dokumenti na moškem oddelku razbil koš za smeti in napravo za dezinfekcijo rok. Dne 23. 7. 2019 je bil s strani Policijske postaje Ljubljana Vič prejet predlog za omejitev gibanja tožniku zaradi več (enajst) kršitev javnega reda in miru. Tožnik je v razgovoru pojasnil, da ima težave, če pije alkohol, saj se prične vesti nepredvidljivo in nerazumno. Prav zaradi tega dogodka je bil s tožnikom narejen načrt z namenom, da v prihodnje do takšnih težav ne bi prihajalo. Nadaljnji zabeležen incident je z dne 19. 8. 2019, iz katerega izhaja, da se je tožnik razburjal v recepciji azilnega doma in želel cigarete. Posredovati sta morala varnostnika in policija, ki je tožnika odpeljala. Navaja tudi dogodek z dne 29. 12. 2019, ko naj bi se razburjal v azilnem domu na A. v Ljubljani in tam z gasilnim aparatom razbil stekla na več vratih. V zvezi s tem dogodkom je bila podana prijava na policijo in s tožnikom opravljen razgovor. Nazadnje se tožniku očita, da se je dne 19. 2. 2020 neprimerno vedel do zaposlene v Društvu B. in varnostnice azilnega doma. Z njim sta socialni delavki azilnega doma dne 20. 2. 2020 opravili razgovor, v katerem pa je dejanja zanikal.

3. V razgovoru, ki je bil opravljen s tožnikom, je tožena stranka tožnika najprej seznanila s predlogom za izrek ukrepa omejitve gibanja, ki temelji na večkratnih kršitvah. Tožnika je soočila z dogodki z dne 20. 2. 2020, 29. 6. 2019, 17. 8. 2019 in 29. 12. 2019 ter ga pozvala, da poda svojo izjavo. Tožnik je zanikal, da bi se dogodki odvili tako, kot izhaja iz posameznih uradnih zaznamkov. V zvezi z dogodkom z dne 20. 2. 2020 je povedal, da se je z zaposleno v Društvu B. zgolj šalil, kot tudi že kdaj poprej in da ima z ženskami dober odnos. Zanikal je kakršenkoli poskus fizičnega odnosa v smislu objemanja ali poljubljanja, medtem ko se z varnostnico ni niti pogovarjal, kaj šele, da bi jo skušal objeti ali poljubiti. O tem ima tudi priče. V zvezi z dogodkom z dne 29. 6. 2019 je priznal, da je v razburjenju zaradi spora razbil koš za smeti in napravo za dezinfekcijo rok, prav tako, da je 29. 12. 2019 v azilnem domu A. razbijal stekla na vratih. Zanikal pa je dogodek na recepciji azilnega doma 17. 8. 2019. Na vprašanje, zakaj s kršitvami nadaljuje, je povedal, da mogoče zato, ker je že dolgo tukaj, da bi rad, da se o njegovi prošnji čim prej odloči in da alkohol na njegovo ravnanje slabo vpliva. Tudi razlog za storjene prekrške pripisuje ravnanju pod vplivom alkohola.

4. Tožniku je bil ustno na zapisnik izrečen ukrep omejitve gibanja zaradi ogrožanja osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda. Z izpodbijanim sklepom mu je bilo gibanje omejeno na prostore Centra za tujce. Gibanje je bilo tožniku omejeno zaradi ponavljajočih kršitev 13. in 17. člena Uredbe hišnega reda v azilnem domu in kršitev javnega reda in miru, saj je bil pred policijo v času od 5. 7. 2018 do 19. 2. 2020 obravnavan kar enajstkrat. Policija mu je ob vsaki kršitvi izdala plačilni nalog in ga kar šestkrat pridržala. Ugotavlja, da je kljub večkratnim opozorilom ter seznanitvi s pravili hišnega reda povzročal težave, se neprimerno vedel, žalil, bil celo nasilen, pogosto vinjen, dvakrat povzročil materialno škodo na stvareh ter motil in ustrahoval ostale prosilce. Kljub temu, da je tožnik dejanja zanikal, mu tožena stranka ni sledila, in je menila, da se tožnik, ko je pod vplivom alkohola, svojih ravnanj ne spominja ali pa se jih spominja le bežno.

5. Dalje ugotavlja, da je s tožnikom opravila več razgovorov, mu ponudila pomoč v obliki zdravljenja alkoholne odvisnosti in pripravila načrt pomoči v smislu izboljšanja njegovega vedenja, vendar vse brezuspešno. Ker tožnik nadaljuje z ravnanji, ki vplivajo na splošen občutek varnosti, se zapleta v situacije, kar predstavlja vedno večjo grožnjo ter se zaradi težav z alkoholom vede nepredvidljivo in nerazumno, je tožena stranka tožniku izrekla ukrep omejitve gibanja. Presodila je, da je utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvami nadaljeval tudi v prihodnje. Po preverjanju, ali bi bil bil učinkovit milejši ukrep, če bi se tožniku gibanje omejilo na območje azilnega doma, je ugotovila, da je edina učinkovita možnost, da se prepreči ponovne kršitv ta, da se tožniku omeji gibanje na prostore Centra za tujce. S zvezi se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 173/2019 z dne 25. 1. 2019.

6. Tožnik odločitev toženke izpodbija in predlaga njeno odpravo. Meni, da mu očitane kršitve niso dokazane. Res je imel nekaj manjših konfliktov z uslužbenci azilnega doma, ker so ga šikanirali. Tožnik ni storil nobenega kaznivega dejanja, da bi bilo zoper njega mogoče odrediti pridržanje ali pripor, kar omejitev gibanja na območje Centra za tujce tudi pomeni.

7. Tožena stranka je poslala upravni spis, pisnega odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče je na glavni obravnavi 4. 3. 2020 vpogledalo in prebralo upravni spis, ki ga je predložila tožena stranka ter v skladu z določbo šestega odstavka 84. člena ZMZ-1 zaslišalo tožnika.

10. Tožnik je na zaslišanju povedal, da živi v stresu, ker že dolgo časa čaka na odločitev v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito. Poleg tega se ne razume z ostalimi, ki so nameščeni v azilnem domu. Sprva je povedal, da ima težave s hišnim redom azilnega doma, vendar pa zanikal intervencijo policije. Kasneje je na izrecno vprašanje povedal, da je s strani policije dobil plačilni nalog zaradi nesporazuma z zaposleno v azilnem domu. Povedal je še, da je takrat policija intervenirala prav zaradi njega, drugače pa ga je le večkrat obravnavala. Tožnik je sicer zanikal, da bi imel težave z ostalimi zaposlenimi ali prosilci v azilnem domu. Priznal pa je dogodek na A.. Povedal je še, da je imel težave z alkoholom in da pod vplivom alkohola postane agresiven in se ni sposoben obvladati. Zato je pred dvema tednoma prenehal s pitjem alkohola. Glede bivanja v Centru za tujce je povedal, da se tam počuti bolje, in problemov, s katerimi se je soočal v Ljubljani, tam nima.

11. Tožena stranka je izpodbijani akt oprla na določbo drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Po določbi drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 se lahko prosilcu, ki ni mladoletnik ali mladoletnik brez spremstva, odredi ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Po določbi četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 lahko prosilcu pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma iz razloga, kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda. Po zadnjem stavku četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 se kot drugi primerljivi razlogi javnega reda razumejo tisti, ki predstavljajo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu interesu države.

12. S to določbo je slovenski zakonodajalec v notranji pravni red vnesel določbo člena 8(1) in (2) ter (3)(e) Direktive o sprejemu (Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)). Omenjene določbe Direktive o sprejemu med drugim določajo, da kadar se izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, lahko države članice prosilca pridržijo, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Prosilca se sme pridržati le, kadar to zahteva zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda.

13. V konkretni zadevi ne gre za zaščito nacionalne varnosti, ampak izpodbijani ukrep temelji na zaščiti javnega reda (in varnosti drugih). Sodišče EU se je o določbi člena 8(3)(e) Direktive o sprejemu že izreklo in je podalo interpretacijo, da ta določba ni v nasprotju z določilom 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ki ureja pravico do osebne svobode, in ki ustreza pravici do osebne svobode iz 5. člena EKČP¹.

14. Na podlagi kratke izpovedbe tožnika na zaslišanju o razmerah pridržanja v Centru za tujce Postojna sodišče ugotavlja, da je tožniku gibanje omejeno oziroma da se izvaja ukrep omejitve osebne svobode v okoliščinah, ki so standardne v tovrstnih primerih.

15. Pri tem sodišče ugotavlja, da zaščita javnega reda prispeva k zaščiti pravic in svoboščin drugih in da je s tem ukrepom mogoče zaščititi javnost pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroča ravnanje take osebe. Uporaba tega ukrepa mora biti strogo omejena in izrečena le, če se to izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Pri tem je dokazno breme glede ogrožanja javnega reda na državi, da dokaže, da zadevna oseba dejansko ogroža javni red. Vsak primer je treba obravnavati posebej in uporabiti načelo sorazmernosti v vseh fazah postopka. To pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej, ugotoviti, ali očitano ravnanje pomeni resnično in dejansko grožnjo za javni red.

16. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožena stranka svojo odločitev utemeljila na več kršitvah tožnika z dne 29. 6. 2019, 17. 8. 2019, 29. 12. 2019 ter 19. 2. 2020. Vse te kršitve so dokumentirane z uradnimi zaznamki socialne službe azilnega doma, poročilom varnostne službe in elektronskimi sporočili ter elektronskim sporočilom PP Ljubljana Vič o tožnikovih kršitvah zoper javni red in mir. Sodišče ne vidi razloga za dvom v objektivnost teh uradnih zaznamkov in poročil. Pri tem se je tožena stranka oprla tudi na kar enajst tožnikovih kršitev javnega reda in miru, ki jih je po določbah Zakona o javnem redu in miru obravnavala Policijska postaja Ljubljana Vič.

17. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je tožena stranka tožnika, preden mu je izrekla ukrep pridržanja, tudi seznanila z razlogi za pridržanje in mu vse očitane kršitve predočila ter mu dala možnost, da se o njih izjavi, kot je razvidno iz zapisnika z dne 21. 2. 2020. S tem je bila po presoji sodišča tožniku zagotovljena pravica do izjave oziroma obrambe pred izdajo akta, ki bi lahko (negativno) vplival na njegove interese. Tožena stranka je torej tožniku omogočila uresničitev 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter posledično 9. člena ZUP.

18. Glede na navedeno je bilo po presoji sodišča dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Okoliščine, ki so bile razlog za izrek ukrepa omejitve gibanja, izhajajo iz navedenih uradnih zaznamkov in poročil ter elektronskih sporočil. Čeprav je tožnik nekatere kršitve sicer zanikal, pa sodišče, na podlagi opravljenega zaslišanja tožnika, na katerem je tožnik priznal, da je v azilnem domu imel težave s hišnim redom in na katerem je sodišče ugotovilo, da je tožnik neprepričljiv glede zanikanja očitanih dejanj, do svojega ravnanja pa nekritičen, ob upoštevanju dejstva, da je priznal tudi, da je v azilnem domu imel težave z alkoholom, ugotavlja, da že navedeno zadošča za ugotovitev v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Tožnikova zgoraj opisana dejanja so tako po presoji sodišča zadostni razlog za izrek navedenega ukrepa.

19. Sodišče v nadaljevanju še ugotavlja, da je tožena stranka ustrezno upoštevala tudi načelo sorazmernosti z elementom nujnosti - tudi kar zadeva uporabo milejšega ukrepa od odvzema prostosti z izvajanjem tega ukrepa v Centru za tujce. Tudi po presoji sodišča je bil ukrep pridržanja na Center za tujce v danih okoliščinah primeren, nujen in sorazmeren z varstvom pravic drugih, ki jih je tožnik ogrožal. Glede na to, da je imel (ima) tožnik težave z alkoholom in da je bil kar 11 krat obravnavan zaradi kršitev po Zakonu o javnem redu in miru, tudi sodišče meni, da pri tožniku še vedno obstaja ponovitvena nevarnost in da bo zato le z izrečenim ukrepom mogoče zagotoviti, da tožnik navedenih kršitev, ki predstavljajo dovolj resno grožnjo javnemu redu, ne bo ponavljal. Tožnik pa je na naroku povedal tudi, da se v Centru za tujce počuti bolje kot v Ljubljani, ker v Centru takih problemov, kot jih je imel v Ljubljani, nima.

20. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

-------------------------------
¹ C-601/15 PPU, J.N., 15. 2. 2016.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba in sklep I U 619/2023-15
• UPRS Sodba in sklep I U 539/2020-18
• UPRS Sodba I U 1395/2021-15