UPRS Sodba I U 20/2019-9

Jedro

Tožniku je bila veljavnost vozniškega dovoljenja, omejena na podlagi izdanega zdravniškega spričevala, da mora tožnik najkasneje čez šest mesecev opraviti kontrolni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To dejstvo je zadosten razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da se tožniku odvzame vozniško dovoljenje št. ,,,, izdano dne 9. 7. 2014 pri Upravni enoti Jesenice, za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B1, B, C1, C, BE, C1E, CE in G, z veljavnostjo do 9. 7. 2024; pod 2. točko izreka je odločil, da lahko tožnik ob predložitvi fotografije dobi novo vozniško dovoljenje za navedene kategorije z veljavnostjo do 28. 11. 2018; pod 3. točko izreka je odločil, da mora tožnik vrniti vozniško dovoljenje št. ,,, v roku 5 dni po pravnomočnosti odločbe Upravni enoti Jesenice in pod 4. točko izreka je odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

2. V obrazložitvi organ navaja, da je dne 4. 6. 2018 od izvajalca zdravstvene dejavnosti OZG Zdravstveni dom Kranj prejel zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, da je tožnik duševno in telesno zmožen za voznika motornih vozil navedenih kategorij in da se zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti opravi najpozneje čez (6) šest mesecev. Sklicuje se na določbe 59. in 63. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1). Ker iz zdravniškega spričevala izhaja, da je tožnik zmožen za voznika navedenih kategorij do 28. 11. 2018, veljavno vozniško dovoljenje za navedene kategorije pa je izdano do 9. 7. 2024, to pomeni, da tožnik na podlagi veljavnega zdravniškega spričevala ni sposoben za vožnjo do 9. 7. 2024 in mu je zato vozniško dovoljenje treba odvzeti. Lahko pa poda vlogo za novo vozniško dovoljenje za navedene kategorije z veljavnostjo do 28. 11. 2018, to je za šest mesecev od izdaje zdravniškega spričevala. Tožniku je bila na podlagi prvega odstavka 9. člena ZUP tudi dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Tožnik je v odgovoru navedel, da mu ni potrebno zamenjati vozniškega dovoljenja, ker mu ga je sodišče vrnilo in ker iz zdravniškega spričevala izhaja, da je do 28. 11. 2018 še sposoben voziti vse kategorije. Ker zadnje zdravniško spričevalo vsebuje omejitev, da je tožnik telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil navedenih kategorij do 28. 11. 2018, ni dokazila, da je zmožen voziti vozila tudi po tem datumu. Glede na navedeno je organ odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo 1. točko izreka prvostopenjske odločbe odpravil ter nadomestil z novo 1. točko, ki se glasi tako, da se tožniku na podlagi zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018 omeji veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij do 28. 11. 2018, v ostalem pa pritožbo zavrnil, torej je smiselno pritožbi tožnika delno ugodil, čeprav to v izreku manjka. V obrazložitvi poudarja, da je v obravnavanem primeru, upoštevajoč določbe tretjega odstavka 63. člena in osmega odstavka 59. člena ZVoz-1, podlaga za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja tožnikova začasna (6-mesečna) zdravstvena zmožnost, kar izhaja iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018. Po mnenju drugostopenjskega organa je prvostopenjski organ s tem, ko je tožniku izrekel odvzem vozniškega dovoljenja, napačno uporabil materialno pravo, saj zakon v primerih, ko je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas, predvideva zgolj omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja in izdajo novega vozniškega dovoljenja, ne pa njegov odvzem. Ker je torej prvostopenjski organ tožniku nepravilno izrekel odvzem vozniškega dovoljenja, je drugostopenjski organ odločil tako kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, s čemer je kršitev materialnega predpisa o odvzemu vozniškega dovoljenja saniral.

4. Tožnik se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da iz zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018 jasno izhaja, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil navedenih kategorij in da v zvezi s tem nima nobenih omejitev, niti ne časovnih. Spričevalo je bilo pridobljeno za potrebe postopka pred sodiščem glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na podlagi predloženega zdravniškega spričevala in drugih dokazov je Okrajno sodišče na Jesenicah njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi ugodilo. Ker je torej telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil vseh navedenih kategorij in nima nobenih omejitev, to pomeni, da veljavno poseduje vozniško dovoljenje in ga bo tudi v prihodnje. Ugotovitev upravnega organa, da ni sposoben za vožnjo do 9. 7. 2024 oziroma ugotovitev ministrstva o njegovi začasni zdravstveni zmožnosti za vožnjo, je napačna in v nasprotju z ugotovitvami v zdravniškem spričevalu z dne 28. 5. 2018, saj iz tega spričevala ne izhaja, da po 28. 11. 2018 ne bi bil sposoben za vožnjo. Tako ne obstaja noben razlog za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po 28. 11. 2018. Ni torej izkazano, da bi bil telesno in duševno nezmožen za vožnjo vozil, zato niso podani pogoji za odvzem ali omejitev njegovega vozniškega dovoljenja in sta zato obe odločbi nezakoniti. Poleg tega odločbi nista obrazloženi oziroma so si razlogi v nasprotju sami s sabo oziroma v nasprotju s predloženimi listinami, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Vozniško dovoljenje mu ni bilo odvzeto, saj je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je njegovo vozniško dovoljenje še vedno veljavno. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Upravne enote Jesenice, kakor tudi odločbo Ministrstva za infrastrukturo, odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

5. Tožnik je v nadaljevanju sodišču predložil še zdravniško spričevalo z dne 18. 6. 2019, iz katerega izhaja, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil vseh navedenih kategorij in da ponovni zdravstveni pregled ni potreben.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbi osmega odstavka 59. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, se veljavnost vozniškega dovoljenja, ne glede na 3., 4. in 5. odstavek tega člena, omeji na krajši rok, če je ta določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izdajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti. Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZVoz-1 se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil več kategorij, vendar mu je ta pravica iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, omejena na določen čas ali na posamezne kategorije, izda novo vozniško dovoljenje, v katero se vpišejo tiste kategorije motornih vozil, ki jih sme voziti oziroma se omeji njegova veljavnost. Po določbi drugega odstavka 103. člena ZVoz-1 izvajalci zdravstvene dejavnosti oziroma pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti takoj po opravljenem zdravstvenem pregledu pošljejo kopije zdravniških spričeval upravnim enotam, ki podatke iz zdravniških spričeval vnesejo v evidenco o vozniških dovoljenjih.

9. Na podlagi citiranih določb ZVoz-1 je bila tudi po presoji sodišča tožniku zakonito omejena veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij do 28. 11. 2018, kot to izhaja iz 1. točke izreka drugostopenjske odločbe. Prvostopenjski organ je v izreku svoje odločbe nepravilno odločil, da se tožniku odvzame vozniško dovoljenje, vendar je drugostopenjski organ po ugotovitvi, da je v izreku prvostopenjske odločbe prišlo do nepravilnosti, to nepravilnost sam ustrezno saniral s tem, da je tožniku omejil veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij za 6 mesecev od izdaje zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018, to je do 28. 11. 2018. Materialno pravo je bilo tako pravilno uporabljeno.

10. Iz podatkov v spisu in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo tožniku na podlagi kontrolnega zdravstvenega pregleda dne 28. 5. 2018 izdano zdravniško spričevalo z ugotovitvijo, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil navedenih kategorij, z omejitvijo, da za podaljšanje veljavnosti najpozneje čez šest mesecev pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti opravi zdravstveni pregled (in se udeleži psihosocialne delavnice).

11. Tožniku je bila pred izdajo izpodbijane odločbe tudi dana možnost, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, izreče in je v zvezi s tem pozivom na izjasnitev tudi podal svoj odgovor.

12. Glede na navedeno je po presoji sodišča dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja je razviden iz dokončnega zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu z dne 28. 5. 2018. To pa tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 63. člena ZVoz-1, da se tožniku kot imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena (na podlagi kontrolnega zdravstvenega pregleda) veljavnost vozniškega dovoljenja omeji na določen čas ter posledično izda novo vozniško dovoljenje za čas trajanja te omejitve, torej za čas šest mesecev.

13. Tako ne drži tožnikova trditev, da v vozniškem dovoljenju nima nobenih omejitev, niti ne časovnih. V zvezi s tem je brezpredmetna tožbena navedba o tem, da iz zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018 ne izhaja, da po 28. 5. 2018 ne bil bil sposoben za vožnjo in da torej ne obstaja razlog za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po 28. 11. 2018, ker bo njegova zmožnost voziti motorna vozila navedenih kategorij predmet ponovnega preverjanja s ponovnim zdravstvenim pregledom. V zvezi s tožnikovo navedbo, da mu vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto, ker je bilo s strani sodišča njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodeno in da to pomeni, da ima še vedno veljavno vozniško dovoljenje, pa sodišče pojasnjuje, da sta zoper tožnika neodvisno drug od drugega tekla dva postopka, sodni in upravni, ki sta med seboj povezana samo s tem, da je tožnik zaradi izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moral opravljati kontrolni zdravstveni pregled. Sodišče v tem upravnem sporu presoja samo pravilnost izvedbe upravnega postopka in v tem postopku sprejete odločitve. V konkretnem postopku sprejeta odločitev pa je odločitev upravnega organa, da se tožniku na podlagi zdravniškega spričevala začasno omeji veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij.

14. Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor bistvenih kršitev pravil postopka, češ da odločbi nista obrazloženi oziroma so si razlogi v nasprotju sami s sabo oziroma v nasprotju s predloženimi listinami. Kot že navedeno, je bila tožniku veljavnost vozniškega dovoljenja, na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZVoz-1, omejena na podlagi izdanega zdravniškega spričevala z dne 28. 5. 2018, da mora tožnik najkasneje čez šest mesecev opraviti kontrolni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To dejstvo je zadosten razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja in je to dejstvo razvidno tako iz prvostopenjske, kakor tudi iz drugostopenjske odločbe. Zato razlogi obeh odločb niso v nasprotju sami s sabo, niti ne v nasprotju s predloženo listino, to je zdravniškim spričevalom z dne 28. 5. 2018. Za odločitev v tem upravnem sporu tudi ne more biti relevantno zdravniško spričevalo z dne 18. 6. 2019.

15. Ker je glede na navedeno odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

17. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V zvezi s tem sodišče sicer ugotavlja, da je med tožnikom in toženo stranko sporno ali se mu veljavnost vozniškega dovoljenja lahko omeji, vendar pa tožnik v zvezi s tem ni navedel nobenih konkretnih trditev in ni predlagal takšnih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep III U 192/2021-8
• UPRS sodba I U 1640/2015
• UPRS Sodba IV U 141/2016-9