UPRS Sklep I U 422/2019-15

Jedro

Prosilci, ki samovoljno zapustijo Azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 7. 3. 2019 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper izpodbijani akt, s katerim je bila zavrnjena njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Uveljavljal je tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbenem zahtevku je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. S pripravljalno vlogo z dne 4. 4. 2019 je tožbo naknadno dopolnil in podal dodatne dokazne predloge po zaslišanju tožnika in poizvedbah v Centru za tujce Postojna

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izdani odločbi iz razlogov, navedenih v njeni obrazložitvi, na katero se v celoti sklicuje, ker meni, da je zakonita in pravno pravilna. Predlagala je, da se tožba zavrne kot neutemeljena. Z naknadno vlogo z dne 21. 8. 2019 je sodišče obvestila, da je tožnik 15. 8. 2019 samovoljno zapustil prostore Azilnega doma v Ljubljani in se ni vrnil niti do dneva vložitve te vloge, zato je tožena stranka sodišču predlagala, da tožbo zavrže, vendar je sodišče naknadno s pisno vlogo z dne 26. 8. 2019 obvestila o tožnikovi vrnitvi v prostore Azilnega doma.

3. Vloge tožene stranke je sodišče v odgovor posredovalo pooblaščenki tožnika. Sodišče je 27. 8. 2019 prejelo odgovor tožnikove pooblaščenke, s katerim je sporočila, da se je tožnik vrnil in ima pravni interes za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, predlagala pa je tudi njegovo ustno zaslišanje.

4. Tožena stranka je z vlogo z dne 10. 10. 2019 sodišče obvestila, da je tožnik dne 2. 10. 2019 ponovno samovoljno zapustil Azilni dom in se ni vrnil niti do dneva vložitve te vloge, zaradi česar ni več izkazan pravni interes za nadaljevanje postopka. Sodišču je predlaga, naj tožbo zavrže.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V skladu s 1. odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Iz navedenega izhaja, da mora oseba, ki zahteva sodno varstvo, zato izkazati svoj pravni interes, kar povedano z drugimi besedami pomeni, da mora biti ves čas med tekom postopka v upravnem sporu izkazano, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje pravnega položaja, v katerem se oseba nahaja in ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Pravni interes je torej procesna predpostavka za tožbo in mora obstajati ves čas trajanja postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (6. točka 1. odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1).

7. V konkretnem primeru Iz pisne vloge tožene stranke z dne 21. 8. 2019 izhaja, da je tožnik dne 15. 8. 2019 samovoljno zapustil Azilni dom in se tja vse do datuma navedene vloge tožnik ni vrnil, iz nadaljnje vloge tožene stranke dne 26. 8. 2019 pa izhaja, da se je tožnik v Azilni dom vrnil dne 22. 8. 2019, kar je potrdila tudi tožnikova pooblaščenka v sporočilu sodišču z dne 23. 8. 2019, vendar iz nadaljnje vloge tožene stranke z dne 10. 10. 2019 izhaja, da je tožnik ponovno zapustil prostore Azilnega doma dne 2. 10. 2019 in se tja vse do 10. 10. 2019 ni več vrnil.

8. V 2. alineji 2. odstavka 50. člena Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil Azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali v njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ, v konkretnem primeru tožena stranka, o tem izda sklep o ustavitvi postopka (6. odstavek 49. člena ZMZ-1 oziroma 3. odstavek 50. člena ZMZ-1). Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem, kot je opisano v obrazložitvi tega sklepa pod točko 7, sam dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom zakonsko predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo zoper odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne. Stališče, da prosilci, ki samovoljno zapustijo Azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka je že večkrat doslej sprejelo tako naslovno sodišče (npr. v zadevah št. I U 374/2015 z dne 7. 10. 2015, I U 654/2016 z dne 6. 5. 2016, I U 1507/2018 z dne 5. 9. 2018, I U 2366/2018 z dne 18. 9. 2019), kakor tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (npr. v zadevah št. Up 3936/07 z dne 4. 7. 2008 in Up 805/08 z dne 5. 3. 2009).

9. Ker torej tožnik v zadevi ne izkazuje pravnega interesa, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

09.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 2036/2019-9
• UPRS Sklep I U 165/2020-6
• UPRS Sklep I U 57/2020-9