<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 208/2019-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:III.U.208.2019.6
Evidenčna številka:UP00030520
Datum odločbe:17.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Lea Chiabai (preds.), Andrej Orel (poroč.), Valentina Rustja
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - zavrženje vloge

Jedro

V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in tudi po dopolnitvi ni imela vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih sestavin. Tožeča stranka je bila pozvana, da svojo vlogo dopolni tako, da jasno navede, v kateri zadevi uveljavlja dodelitev BPP in zaradi vložitve katerih pravnih sredstev jo zaproša. Ker je tožeča stranka le na splošno odgovorila, ne da bi svojo zahtevo konkretizirala, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo obravnavala vsebinsko, ampak jo je na podlagi določb drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 79/2019-4 z dne 1. 7. 2019, je bila zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožeča stranka vložila dne 20. 5. 2019.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožeča stranka (v nadaljnjem besedilu tudi prosilec) pri tem sodišču dne 20. 5. 2019 vložila vlogo, ki jo je naslovila ''tožba zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Upravno sodišče RS, odločba BPP 19/2019-5 z dne 2. 4. 2019, zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči, zaradi poštenega upravno sodnega postopka v zadevi, odprave laganj ter zaradi poštenega in točnega obravnavanja v zvezi izrednih in rednih pravnih sredstev'', v kateri je med drugim podala tudi navedbe, ki jih je sodišče štelo kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev BPP, je bila vloga odstopljena pristojnemu organu za BPP tega sodišča, ki je prošnjo za odobritev BPP zavrgel.

3. V predmetni zadevi je organ za BPP ugotovil, da vloga prosilca za dodelitev BPP ni vložena na za to predpisanem obrazcu BPP št. 1 in da tudi ne vsebuje podatkov, ki jih za BPP določa 32. člen Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilca je zato dne 27. 5. 2019 pozval, da v roku 5 dni od prejema poziva vlogo dopolni tako, da izpolni prošnjo za BPP na predloženem obrazcu ali dopolni vlogo z manjkajočimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP in 32. člena ZBPP-c s tem, da jasno navede, v zvezi s katero zadevo zaproša za dodelitev BPP, ter da v prošnji jasno navede, za vložitev katere vloge oziroma opravo katerega dejanja zaproša za dodelitev BPP. Prosilcu je bilo poleg obrazca BPP št. 1 poslano tudi navodilo Ministrstva za pravosodje za izpolnjevanje tega obrazca, ob tem pa je bil tudi opozorjen na pravne posledice, če v določenem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil.

4. V danem roku za dopolnitev je prosilec organu za BPP, to je toženi stranki, posredoval vlogo, naslovljeno kot ''predlog in zahteva za pridobitev stališč pri vrhovnem in ustavnem sodišču zaradi sodnih laganj in drugih okoliščin in diskriminacij in realnosti takih postopanj'', v kateri je navedel, da je v zadnjih vlogah zahteval, da mu Upravno sodišče v Novi Gorici odobri BPP in da ne dovoli, da vlogo kot prošnjo za BPP posreduje v reševanje Upravnemu sodišču v Ljubljani. Navedel je, da ljudje niso več pripravljeni čakati, da bi sodišče pošteno in točno odločalo ter da je že v prejšnjih vlogah predlagal, da sodišče zavzame stališče do sodnih laganj in preganjanj in da upravno sodišče v zvezi s tem preda zadevo vrhovnemu sodišču in ustavnemu sodišču, saj gre za pomembno sodno vprašanje. Navedel je še, da so vse sodne odločitve brez dejanske podlage in da odvetniško BPP potrebuje, ker sodišča nočejo odstopiti od svojih odločitev. Ker tožeča stranka, kljub posredovanemu pozivu z dne 27. 5. 2019, v postavljenem roku niti kasneje do izdaje tega sklepa svoje vloge ni dopolnila, saj je v dopolnitvi vloge prosilec zgolj splošno in pavšalno navajal svoje mnenje glede dodeljevanja brezplačne pravne pomoči, je ta ostala nepopolna in tako neprimerna za obravnavanje. Tožeča stranka jo je zato na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.

5. Tožeča stranka je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in se mu BPP odobri kot nujna. Navaja, da brezplačno pravno pomoč zahteva v zadevi zato, ker sodišče noče priznati, ter lažno prikazuje zadevo brez procesne vsebine. Izsiljuje jo, da prizna sina in hčerko kot dolžnika za stroške njenega stanovanja, ne glede na to, da stanujeta drugje in sploh nista dolžnika za njene stroške. Sodišča neutemeljeno zahtevajo plačilo stroškov od njenih otrok, ki sta že podala izjavo, da bosta, v kolikor bi sodišče hotelo ponovno doseči oziroma jima zapleniti denar, zahtevala odprodajo stanovanja, saj sama nima nobenih prihrankov, odprodaja stanovanja pa bi bila skrajno krivično in nepošteno ravnanje. Zahteva takojšnjo vrnitev zaplenjenega denarja, plačilo stroškov ter odškodnino v višini 20.000 eur, saj je do sedaj podala več kot tisoč vlog. Sodišču predlaga, da celotno zadevo pošteno in trezno presodi ter jo predloži vrhovnemu sodišču, saj je glede kršitev po njenem mnenju zadeva dovolj jasna.

6. Tožena stranka je sodišču predložila spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in zakonit ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je ob vložitvi izpodbijanega sklepa po oceni sodišča navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

9. Dodelitev BPP urejajo določbe ZBPP. Če ta zakon ne določa drugače, v tem postopku o dodelitvi BPP odloča pristojni organ za BPP po določbah ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP).

10. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, se o dodelitvi BPP odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Prvi odstavek 32. člena ZBPP glede vložitev prošenj določa, da prosilec prošnjo za dodelitev BPP vloži pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP. Šele kolikor prošnja obsega vsebine, določene v 32. členu ZBPP, je formalno popolna in je podlaga za vsebinsko ugotavljanje ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev BPP.

11. V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in tudi po dopolnitvi ni imela vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih sestavin. Tožeča stranka je bila pozvana, da svojo vlogo dopolni tako, da jasno navede v kateri zadevi uveljavlja dodelitev BPP in zaradi vložitve katerih pravnih sredstev jo zaproša. Ker je tožeča stranka le na splošno odgovorila, ne da bi svojo zahtevo konkretizirala, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo obravnavala vsebinsko (v smislu prvega odstavka 36. člena ZBPP), ampak jo je na podlagi določb drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno zavrgla. Ker mora vsaka posamezna vloga, da se lahko vsebinsko obravnava, v vsakem posameznem postopku ustrezati vsem na podlagi zakona predpisanim zahtevam, se tožeča stranka ne more z uspehom sklicevati na druge postopke, ki se o njenih vlogah vodijo pri sodišču, oziroma v njih podane dopolnitve. Sodišče pri tem dodaja, da navedb oziroma očitkov, ki ostajajo na posplošeni in pavšalni ravni, niti tožena stranka niti sodišče ne more vsebinsko preizkusiti oziroma se do njih vsebinsko opredeliti, prav tako pa ne morejo pomeniti podlage za ugoditev tožbi.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker gre za presojo procesne odločitve, ki temelji na pravilno presojanih spisih zadeve, tožeča stranka pa v tožbi ni navajala novih dejstev, ki bi bila pomembna za izpodbijani sklep, prav tako pa ni določno predlagala nobenih takšnih novih dokazov (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32, 34, 34/2
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2ODc4