UPRS Sodba IV U 156/2019-6

Jedro

Vknjiženi služnosti stanovanja v korist tožničine matere in sestre, ne predstavljata ovire, da bi tožnica ne mogla razpolagati s to nepremičnino. Za služnosti namreč velja, da ne vplivajo na pravico imetnika lastninske pravice, da z njo prosto razpolaga. Prav tako na tožničino pravico razpolaganja s to nepremičnino ne vpliva vknjižena zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice in zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ker lahko tožnica kljub tema zaznambama z nepremičnino prosto razpolaga. Razpolaganje z nepremičnino pa nedvomno omejuje vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v obravnavanem primeru na podlagi izdanega sklepa o zavarovanju nedenarne terjatve z začasno odredbo vknjižena v korist E.E. in F.F.. Taka pravica pomeni, da je dopustno nepremičnino obremeniti ali odtujiti le, kolikor oseba, v korist katere je taka omejitev vknjižena (v danem primeru tožničina mati in sestra), to dovoli.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 886/2019 z dne 27. 5. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 886/2019 z dne 27. 5. 2019, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnice, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je prosilka 25. 5. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi svetovanja in zastopanja na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka je pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP ugotovila, da je prosilka lastnica 1/1 deleža nepremičnine, parc. št. 246, k. o. B.. Iz spletne strani prostorskega portala Geodetske uprave Republike Slovenije izhaja, da navedena nepremičnina v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo (v kateri prosilka ne živi, kot tudi sama navaja v prošnji) s pripadajočim zemljiščem oziroma parcelo v skupni vrednosti 87.813,00 EUR, od česar znaša vrednost same stanovanjske stavbe 84.632,89 EUR. To presega z zakonom določen premoženjski cenzus, saj se BPP v skladu z 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 18.852,00 EUR. Tožena stranka še navaja, da iz prosilkine prošnje izhaja, da je navedena nepremičnina predmet postopka opr. št. P 194/2017, vendar tožena stranka ocenjuje, da se kljub temu upošteva pri ugotavljanju premoženja prosilke, saj v konkretnem primeru razpolaganje z navedenimi nepremičninami, kljub sodnemu postopku, prosilki ni omejeno. Ker je tako tožena stranka ugotovila, da tožnica razpolaga s premoženjem, zaradi katerega ni upravičena do BPP, ni presojala vrednosti ostalih njenih nepremičnin in dohodkov ter ni odločala o tem, ali izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno. Iz teh razlogov je tožena stranka zaključila, da prosilka ni upravičena do BPP, zato je njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnila.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri najprej navaja, da je zmotna ugotovitev tožene stranke, da tožnica na naslovu v C. ne živi le iz razloga tožničinih navedb v prošnji za dodelitev BPP v rubriki „IV. Podatki o materialnem stanju prosilca“. Pojasnjuje, da začasno prebiva na naslovu D., njen stalni naslov pa je C.. Na tem naslovu se sicer zadnje čase manj nahaja, kar pa ne izključuje dejstva, da tam stanuje. Poleg tega se bo morala z naslova začasnega prebivanja v kratkem izseliti.

3. Nadalje tožnica pojasnjuje, da ji je Okrožno sodišče v Kranju v zadevi št. Bpp 322/2019 dodelilo redno BPP, pri čemer je v prošnji navedla sporno nepremičnino, katere podatke je to sodišče pridobilo tudi po uradni dolžnosti in je kot naslov stalnega bivanja pravilno ni upoštevalo.

4. Nadalje se tožnica ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki je navedeno nepremičnino upoštevala pri ugotavljanju premoženja prosilke kljub temu, da je le-ta predmet postopka, zaradi katerega tožnica potrebuje pravno pomoč. Po tožbenih navedbah ni pravilno sklepanje tožene stranke, da se ta nepremičnina upošteva zato, ker razpolaganje z navedeno nepremičnino prosilki ni omejeno. Že od 20. 3. 2017 je v zemljiški knjigi za to nepremičnino vknjižena zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Poleg tega pa je tožena stranka izdala sklep o začasni odredbi, št. P 194/2017 z dne 21. 5. 2019, s katero se tožnici prepoveduje odtujitev in obremenitev navedene nepremičnine. S tem je tožnici onemogočeno kakršnokoli razpolaganje z nepremičnino, tudi pridobitev kredita, s katerim bi lahko plačevala sodne postopke. Tudi ni možna unovčitev tega premoženja (npr. z oddajo v najem), ker v hiši živi tožničina sestra, zaradi nerešenih odnosov z materjo pa oddaja v najem ni možna. Dodaten argument, da ni mogoča prodaja ali obremenitev nepremičnine, je dejstvo, da imata tožničina mati in sestra pravico do uporabe te nepremičnine.

5. Tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek ter jo oprosti plačila sodne takse.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

9. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 18.852,00 EUR. Pri tem v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, vendar samo do vrednosti primernega stanovanja (1. točka prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).

10. Tožena stranka je v skladu z navedenimi določili pri odločanju o utemeljenosti njene prošnje za BPP ugotavljala premoženjsko stanje tožnice, pri čemer se je oprla na podatke o tožničinem lastništvu nepremičnine, parc. št. 246, k. o. B., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem v skupni vrednosti 87.813,00 EUR. Tožena stranka je ugotovila tudi, da tožnica v tej stavbi ne živi, kar je utemeljila s tem, da je tožnica to tudi sama navedla v prošnji za dodelitev BPP.

11. Sodišče ugotavlja, da iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja tožničino izključno lastništvo predmetne nepremičnine, poleg tega pa zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, vknjiženi služnosti stanovanja, zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice ter zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Podlaga za zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice, z začetkom učinkovanja od 30. 6. 2011, v korist E.E., je tožba zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju. Podlaga za vknjiženi služnosti stanovanja z dnem učinkovanja od 2. 4. 2015 dalje je dedni dogovor, povzet v sklepu o dedovanju, št. D 36/2015 z dne 19. 3. 2015, v korist E.E. in F.F. (tožničina mati in sestra). Nadalje predstavlja podlaga za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki učinkuje od 20. 3. 2017 dalje, izbrisna tožba zaradi razveze dednega dogovora in preklica darila, v korist E.E. in F.F.. Končno pa je bila z dnem učinkovanja od 22. 5. 2019 dalje v zemljiško knjigo vknjižena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, in sicer na podlagi sklepa o zavarovanju z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Celju, št. P 194/2017 z dne 21. 5. 2019, v korist E.E. in F.F..

12. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagala z izpiskom iz zemljiške knjige z dne 27. 5. 2019, ki sicer ni vseboval zadnjega podatka, navedenega v prejšnjem odstavku. Ker zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je k tožbi priložila tožnica, pri čemer je ta podatek ključen pri sprejemu odločitve o utemeljenosti tožbe, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je sodišče pridobilo izpisek iz zemljiške knjige, ki dejansko izkazuje takšno stanje, kot izhaja iz tožbeno priloženega zemljiškoknjižnega izpiska. Okoliščina, da tožena stranka s tem podatkom ni razpolagala, po presoji sodišča ne more biti v škodo tožnice kot prosilke za dodelitev BPP, ker je to dejstvo v času izdaje izpodbijane odločbe (27. 5. 2019) nesporno obstajalo (čas začetka učinkovanja te zaznambe je od 22. 5. 2019 dalje).

13. V predmetni zadevi ni sporna vknjižba navedenih zaznamb in pravic, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, prav tako ni sporna vrednost nepremičnine. Sporno pa je, ali je dopustno vrednost navedene nepremičnine, ki je v lasti tožnice, glede na opisane bremenitve nepremičnine, šteti kot premoženje, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP, ali pa kot premoženje, s katerim tožnica ne more razpolagati. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnica namreč zatrjuje, da ji navedene vknjižbe onemogočajo razpolaganje s predmetno nepremičnino.

14. Sodišče meni, da je pravni standard „možnost razpolaganja“ treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki imetniku premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove, kot tudi, da to premoženje na drugačen pravnoposlovni način vnovči in si tako zagotovi lastna sredstva (tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi, št. X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014). Sodišče meni, da vknjiženi služnosti stanovanja v korist tožničine matere in sestre, ne predstavljata ovire, da bi tožnica ne mogla razpolagati s to nepremičnino. Za služnosti namreč velja, da ne vplivajo na pravico imetnika lastninske pravice, da z njo prosto razpolaga. Prav tako na tožničino pravico razpolaganja s to nepremičnino ne vpliva vknjižena zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice in zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ker lahko tožnica kljub tema vknjiženima zaznambama s to nepremičnino prosto razpolaga.

15. Po presoji sodišča pa razpolaganje z nepremičnino nedvomno omejuje vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v obravnavanem primeru na podlagi izdanega sklepa o zavarovanju nedenarne terjatve z začasno odredbo vknjižena v korist E.E. in F.F.. Taka pravica pomeni, da je dopustno nepremičnino obremeniti ali odtujiti le, kolikor oseba, v korist katere je taka omejitev vknjižena (v danem primeru tožničina mati in sestra), to dovoli.

16. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je to premoženje pri odločanju o dodelitvi BPP dopustno všteti v premoženje tožnice le v primeru, če so izkazani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. V obravnavanem primeru je bila prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine vknjižena na podlagi izdane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve E.E. in F.F., v zvezi s tožbo, ki sta ju imenovani vložili na sodišče v zadevi razveze dednega dogovora in preklica daril. Iz tega izhaja sklep, da ovira za razpolaganje z nepremičnino, torej vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve, ni nastala po volji tožnice, kar pa pomeni, da so izkazani upravičeni razlogi, ki bi dopuščali sklepanje, da je do tega prišlo brez njenega soglasja.

17. Glede tožničinih preostalih tožbenih navedb sodišče ugotavlja, da le-te niso utemeljene. Sodišče zavrača tožbena zatrjevanja o zmotni ugotovitvi tožene stranke, da tožnica na naslovu predmetne nepremičnine ne živi. Pogoj, ki mora biti v tej zvezi izpolnjen, je namreč, da prosilec v stanovanju ali stanovanjski hiši dejansko prebiva in ne zadostuje zgolj to, da ima na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Tožnica v tožbi sama zatrjuje, da prebiva na naslovu začasnega prebivališča in se na naslovu stalnega prebivališča v zadnjem času manj nahaja, v bodoče pa se bo morala z naslova začasnega prebivališča izseliti. Poleg tega je tožnica v prošnji za dodelitev BPP sama navedla, da prebiva na naslovu začasnega prebivališča, na kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi ustrezno oprla svojo ugotovitev v delu dejanskega tožničinega prebivanja. Poleg tega pa tožnica kot tožbeni razlog v tem delu zatrjuje bodoče negotovo dejstvo (izselitev iz naslova začasnega prebivanja), kar ne more predstavljati podlage za presojo izpolnjevanja pogojev v času izdaje odločbe o upravičenosti do BPP. Prav tako sodišče zavrača navedbe v tožbi glede odločanja v drugem postopku dodelitve BPP, ker se pogoji za dodelitev BPP presojajo v vsaki posamezni zadevi.

18. Ker tožena stranka ni ugotovila vseh, zgoraj navedenih relevantnih dejstev v smislu 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je posledično nepravilno uporabila določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka v zadevi ponovno odloči v skladu z zgoraj navedenimi stališči sodišča, pri tem pa ugotoviti, ali tožnica glede na dohodke in ostalo premoženje izpolnjuje finančni subjektivni pogoj, pa tudi, ali je v predmetni zadevi izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

19. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 405/2017
• UPRS sodba IV U 152/2016
• UPRS Sodba II U 469/2019-12