UPRS Sklep I U 1104/2019-11

Jedro

Organ za BPP je v odgovoru v obliki dopisa obrazložil, da tožnica ni dolžna povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. V zvezi s stroški, ki so bili v upravnem postopku (začetem po uradni dolžnosti) priglašeni, je ugotovil, da do priglašenih stroškov za zastopanje pooblaščenca tožnica ni upravičena, saj je bila kot stranka zgolj pozvana, naj se izjasni v zvezi s premoženjskim stanjem v upoštevanem obdobju, ki ga je organ za BPP pridobil iz uradnih evidenc, pri čemer ni bilo potrebno angažiranje odvetnika, saj bi se lahko o navedenem izjasnila sama. Po vsebini je torej organ za BPP odločil tako o obveznosti tožnice v zvezi z (ne)povrnitvijo izplačila stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči kot tudi o pravici pooblaščenca tožnice kot stranke upravnega postopka do povrnitve stroškov zadevnega (po uradni dolžnosti začetega) upravnega postopka.

Tožnica je tožbo priporočeno po pošti oddala po poteku zakonsko določenega roka. Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Tožnica je dne 28. 6. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč po štirih letih od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. V tožbi tožnica navaja, da ji je bila dne 18. 12. 2009 z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 641/2009 dodeljena brezplačna pravna pomoč, ki se je nanašala na oprostitev plačila predujma za začetne stroške osebnega stečaja. Stečajni postopek nad tožnico je bil končan s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St 1199/2009 z dne 11. 11. 2013. V obravnavani zadevi se je postopek začel po uradni dolžnosti, zaključil pa z ugotovitvijo, da ji dodeljene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) ni potrebno vrniti, s čimer so izpolnjeni pogoji za povrnitev stroškov tožničinega zastopanja v skladu z drugim odstavkom 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). V nadaljevanju specificira vtoževane stroške ter dodaja, da ima vsaka stranka pravico do izbire, ali se bo zastopala sama ali pooblaščencu. Naslovnemu sodišču predlaga, naj na podlagi prvega odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) razsodi, da je toženka tožnici dolžna v roku 30 dni povrniti znesek 615,10 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izteka paricijskega roka do dne plačila, ter da toženki naloži tudi povrnitev pravdnih stroškov.

2. Toženka je sodišču zgolj predložila predmetne upravne spise, vendar na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

3. Tožba ni dovoljena.

4. Sodišče se sicer strinja s tožnico, da je odgovor organa za BPP z dne 21. 5. 2019, ki se nahaja v obravnavanem upravnem spisu pod zaporedno št. 53, potrebno šteti kot posamičen akt. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 je namreč upravni akt med drugim tudi drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Organ za BPP je v navedenem odgovoru v obliki dopisa obrazložil, da tožnica ni dolžna povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (za plačilo predujma za začetne stroške osebnega stečaja), saj v preverjenem obdobju ni bila lastnica osebnega avtomobila Ford Kuga/2.0/TDCI in tudi ne lastnica premoženja večje vrednosti, ki bi presegla takratni cenzus (7.426,16 EUR). V zvezi s stroški, ki so bili v navedenem upravnem postopku (začetem po uradni dolžnosti) priglašeni z dopisom 25. 2. 2019, 8. 4. 2019 in 20. 5. 2019, je ugotovil, da do priglašenih stroškov za zastopanje pooblaščenca tožnica ni upravičena, saj je bila kot stranka zgolj pozvana, naj se izjasni v zvezi s premoženjskim stanjem v upoštevanem obdobju, ki ga je organ za BPP pridobil iz uradnih evidenc, pri čemer ni bilo potrebno angažiranje odvetnika, saj bi se lahko o navedenem izjasnila sama. Po vsebini je torej organ za BPP odločil tako o obveznosti tožnice v zvezi z (ne)povrnitvijo izplačila stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči kot tudi o pravici pooblaščenca tožnice kot stranke upravnega postopka do povrnitve stroškov zadevnega (po uradni dolžnosti začetega) upravnega postopka, pri čemer je svojo odločitev prav tako obrazložil. Da navedeni odgovor organa za BPP po vsebini predstavlja posamični akt tudi za samo tožnico nenazadnje izhaja tudi iz tožbene navedbe, da je organ za brezplačno pravno pomoč odgovoril na dodaten poziv dne 21. 5. 2019 in zahtevek za izdajo odločbe o stroških z dopisom zavrnil. Iz navedenega razloga je sodišče predmetno tožbo tožnice obravnavalo kot tožbo, vloženo zoper dokončni upravni akt in ne kot tožbo zaradi molka organa, kakor jo je izrecno opredelila sama tožnica.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 pa je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Naveden zakonski rok za vložitev tožbe je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku zakonskega roka ni več mogoče vložiti in da zamuda navedenega roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je v upravnem sporu zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe z vidika vseh predpisanih procesnih predpostavk po določilih od 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanje ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

6. Iz predložene povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bil navedeni izpodbijani posamični akt toženke tožnici vročen v četrtek, dne 23. 5. 2019. Naslednji dan, petek 24. 5. 2019, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Trideseti dan za vložitev tožbe je bila sobota 22. 6. 2019, zato je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznika ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, iztekel v ponedeljek 24. 6. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, pa je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele v petek, 28. 6. 2019, torej po poteku zakonsko določenega roka. Iz navedenega razloga je sodišče moralo tožbo v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči kot nedovoljeno.

7. Sodišče želi pri tem še pojasniti, da tudi v kolikor bi sodišče štelo obravnavano tožbo kot tožbo zaradi molka organa, sodišče ugotavlja, da tožnica sicer v obravnavani tožbi navaja, da je 10. 6. 2019 ponovno pozvala organ za BPP na izdajo odločbe, pri čemer iz njenega poziva (A9) med drugim izhaja tudi, da tožnica „resnično upa, da ne bo potrebno sprožati dodatnih postopkov, s katerimi bo počakal še teden dni (do 18. 6. 2019)“, vendar pa tožnica kljub dodatnemu pozivu sodišča ni izkazala, da je navedeno vlogo poslala organu za BPP. Tožnica je namreč pojasnila, da je navedeno vlogo poslala organu za BPP z navadno pošto, kar dokazuje s priloženo fotokopijo poštne knjige tožničinega pooblaščenca z dne 13. 6. 2019 (A10). Iz podatkov upravnega spisa pa ni razvidno, da bi organ za BPP prejel kakršenkoli dopis s strani tožnice ali njenega pooblaščenca po 21. 5. 2019, medtem ko pooblaščenec tožnice vsa preostala pisanja, naslovljena na upravni organ ali sodišče, pošilja priporočeno s povratnico,zato sodišče ni sledilo neizkazani navedbi, da je bila vloga tožnice z dne 10. 6. 2019 sploh poslana (z navadno pošto).

K II. točki izreka:

8. O stroških postopka tožeče stranke je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožeča stranka je stroške postopka priglasila v tožbi. Ker tožena stranka stroškov postopka ni priglasila, je sodišče odločilo le o stroških postopka tožeče stranke.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 1849/2019-13
• UPRS Sklep II U 104/2023-13
• UPRS sklep I U 690/2016