UPRS Sklep I U 951/2019-28

Jedro

V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-77/2019/3 z dne 12. 4. 2019, s katero je tožena stranka delno ugodila njeni pritožbi zoper odločbo Ministrstva za obrambo št. 090-14/2019-2 z dne 13. 3. 2019 in jo delno odpravila ter odločila, da mora organ prosilki v roku 31 dni od prejema odločbe posredovati fotokopijo tam imenovanih dokumentov. V nadaljevanju je tožeča stranka na sodišče vložila še več pripravljalnih vlog.

2. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

3. Po prejemu odgovora na tožbo in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je treba tožbo zavreči kot prepozno.

4. Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tako treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

5. Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

6. Iz predloženih upravnih spisov in dokazil o vročitvi odločbe (podpisana vročilnica) izhaja, da je bila tožeči stranki 15. 4. 2019 poizkušana vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, ji je bilo istega dne v predalčniku na naslovu za vročanje puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bila opozorjena, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 16. 4. 2019. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bila izrecno opozorjena na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzela v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pisanja ni dvignila v postavljenem roku, ji je bilo pisanje 3. 5. 2019 puščeno v hišnem predalčniku.

7. V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. Iz načelnega pravnega mnenja, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče na Občni seji dne 14. 1. 2015 in po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP, v ZUP tudi ni podlage za razlago, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.

8. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev s tožbo izpodbijane odločbe opravljena v torek, 30. 4. 2019, torej z dnem izteka 15 dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Začetek tridesetdnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu je tako treba šteti od naslednjega dne, torej od 1. 5. 2019. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru tako iztekel v četrtek, 30. 5. 2019. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložila osebno na sodišče šele v ponedeljek, 3. 6. 2019. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.

9. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom kot prepozno zavreči. Upoštevaje navedeno in v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 36. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZUS-1). Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini.

10. Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti najprej paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in 279. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov. S tem je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena konradiktornost postopka.¹

11. Po prejemu odgovora na tožbo in pripravljalne vloge sodišče ugotavlja, da iz navedb tožeče stranke v tožbi in pripravljalni vlogi ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico) prepozna. Navedeno je nesporno in neprerekano procesno dejansko stanje. Očitno napačno štetje rokov torej izhaja iz zmotnega sklepanja tožeče stranke, da se rok za vložitev tožbe šteje od dneva, ko je bilo pismo puščeno v njenem hišnem predalčniku, in ne iz kakšnega drugega dejstva (npr. napake pri vročanju). Taka napaka pri sklepanju glede teka rokov bremeni tožečo stranko. Drugače bi bilo lahko le v primeru, če bi pri vročanju nastala nepravilnost, vendar tega tožeča stranka nikjer ne uveljavlja. Ker pazi sodišče na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep I U 1966/2014
• UPRS sklep I U 1677/2014
• UPRS Sklep III U 90/2019-7