UPRS Sklep I U 1381/2019-11

Jedro

Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, se je iztekel v petek 2. 8. 2019. Tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 28. 8. 2019. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.

Pri ugotavljanju pravočasnosti tožbe je sodišče upoštevalo, da Zakon o sodiščih v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne; v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. V konkretnem primeru je relevanten ZInfP, ki v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu po tem zakonu nujni. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V izpodbijani odločbi je tožena stranka delno ugodila pritožbi prosilca zoper 1. točko izreka odločbe Vrhovnega državnega tožilstva št. VDT-Tu-9-5/45/2018/2 z dne 5. 12. 2018 in jo delno spremenila ter odločila, da mora organ prosilcu v roku 31 dni od prejema odločbe posredovati v elektronski kopiji tam naštete dokumente.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo št. 090-276/2018/6 z dne 2. 7. 2019 iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožbo vlaga na podlagi 31. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZinfP), ki organu kot lex specialis prizna aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo z dne 2. 7. 2019 in s sodbo odloči o stvari oziroma, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 2. 7. 2019 ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi, da sodišče odloči o stroških v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikom v upravnem sporu. Tožeča stranka je vložila tudi pripravljalno vlogo.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

4. Po prejemu odgovora na tožbo in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je treba tožbo zavreči kot prepozno.

5. Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tako treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

6. Iz predloženih upravnih spisov in dokazil o vročitvi izpodbijane odločbe (podpisana vročilnica) izhaja, da je bila odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-276/2018/6 z dne 2. 7. 2019 tožeči stranki vročena dne 3. 7. 2019. Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, se je iztekel v petek 2. 8. 2019. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa, tožbo vložila priporočeno po pošti šele 28. 8. 2019. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.

7. Pri ugotavljanju pravočasnosti tožbe je sodišče upoštevalo, da Zakon o sodiščih (ZS) v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic¹ procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne; v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. V konkretnem primeru je relevanten ZInfP, ki v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu po tem zakonu nujni. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic (enako stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 667/2007). Ker se je v konkretnem primeru rok za vložitev tožbe iztekel pred vložitvijo tožbe, je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo. Predmetni sklep je izdan po predsedniku sodnega senata (tretji odstavek 36. člena ZUS-1 in tretji odstavek 46. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZUS-1). Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini.

8. Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti najprej paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in 279. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov. S tem je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena konradiktornost postopka.²

9. Po prejemu odgovora na tožbo in pripravljalne vloge sodišče ugotavlja, da iz navedb tožeče stranke v tožbi in pripravljalni vlogi ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico) prepozna. Navedeno je nesporno in neprerekano procesno dejansko stanje. Očitno napačno štetje rokov torej izhaja iz zmotnega sklepanja tožeče stranke in ne iz kakšnega drugega dejstva (npr. napake pri vročanju). Taka napaka pri sklepanju glede teka rokov bremeni tožečo stranko. Drugače bi bilo lahko le v primeru, če bi pri vročanju nastala nepravilnost, vendar tega tožeča stranka nikjer ne uveljavlja. Ker pazi sodišče na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Sodne počitnice trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
² Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 1240/2022-7
• UPRS sklep III U 210/2015
• sklep I U 1378/2012