UPRS Sodba I U 623/2019-7

Jedro

Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ker je bilo za tožnika dejansko izplačanih 11.523,50 EUR in je nasprotna stranka, ki jo zastopa Državno odvetništvo, plačala pravdne stroške v višini 8.475,28 EUR, mora tožnik plačati razliko v stroških, ki znaša 3.048,22 EUR, kot to nalaga prvi odstavek 48. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v znesku 3.048,22 EUR, na (navedeni) račun Okrožnega sodišča v Krškem, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 417/2005 z dne 8. 9. 2005 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo zahtevkov na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 41372003 z dne 25. 11. 2004 pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila sodnih taks. Iz sredstev brezplačne pravne pomoči je bila odvetniku A.A. izplačana nagrada v višini 11.523,50 EUR. Sklicuje se na določbe 48. in 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 694/2016 z dne 30. 8. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 875/2018 z dne 5. 9. 2018 je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 126.051,29 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 3. 2006 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 1.286,13 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje. Odvetnik A.A. je v dopisu z dne 14. 1. 2009 navedel, da je Državno odvetništvo tožniku plačalo znesek po navedeni sodbi. Ker je tožnik na podlagi navedenih sodb prejel znesek v višini 126.051,29 EUR, je na podlagi 48. člena ZBPP dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna strnaka iz naslova stroškov postopka, tako da je dolžan plačati znesek v višini 3.048,22 EUR.

3. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in pravno zastopanje v zvezi z vložitvijo zahtevkov na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča z dne 25. 11. 2004 pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila sodnih taks. Ko je bil postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, je odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, vrnil napotnico in stroškovnik s prilogami in je tožena stranka izdala sklep, s katerim je odvetniku priznala nagrado in stroške zastopanja v višini 11.523,50 EUR. Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je (tožnik) res prejel znesek 126.051,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 3. 2006 dalje do plačila in je Okrožno sodišče v Ljubljani (le-temu pa Državno odvetništvo), toženi stranki dne 7. 12. 2018 nakazalo znesek 8.475,28 EUR. V zvezi z zahtevo plačila zneska 3.048,22 EUR tožnik navaja, da je prepričan, da je potekel rok, v katerem bi tožena stranka lahko od njega zahtevala vrnitev sredstev. Sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči so namreč bila izplačana konec leta 2009 na podlagi sklepa Bpp 417/2005 z dne 7. 9. 2009 in je tako od izplačila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči do zahtevka za vračilo dela teh sredstev minilo že skoraj 10 let in so torej potekli roki, ko bi toženka od tožnika lahko zahtevala vračilo sredstev. Meni tudi, da toženka neupravičeno terja znesek, kot izhaja iz sklepa, ker znesek, ki bi ga moral tožnik plačati, ni pravilen in izračun ni pravilen ter ni pojasnjeno, kako je toženka do tega zneska prišla, ker ne more avtomatično slediti sodni odločbi v pravdnem postopku, ki s postopkom bpp nima neposredne zveze. Sodišču predlaga, da po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijani sklep odpravi in tožniku prizna in odmeri vse nastale stroške in jih naloži v plačilo toženi stranki s plačilom v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje do plačila.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep tožene stranke, s katerim je le-ta sklenila, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 3.048,22 EUR, v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep je bil izdan na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

7. Po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, ob upoštevanju podatkov v spisu, pravilna. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je tožnik na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 694/2016 z dne 30. 8. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 875/2018 z dne 5. 9. 2018 prejel znesek 126.051,29 EUR.

9. Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ker je bilo za tožnika dejansko izplačanih 11.523,50 EUR in je nasprotna stranka, ki jo zastopa Državno odvetništvo, plačala pravdne stroške v višini 8.475,28 EUR, mora tožnik plačati razliko v stroških, ki znaša 3.048,22 EUR, kot to nalaga prvi odstavek 48. člena ZBPP.

10. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je potekel rok, v katerem bi tožena stranka lahko od tožnika zahtevala vrnitev dela sredstev oziroma, da je rok, ko bi tožena stranka to lahko storila, že potekel, ker je od izplačila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči do zahtevka za vračilo dela teh sredstev minilo skoraj že 10 let. Po določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP je namreč upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, dolžan povrniti stroške šele po tem, ko je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje. Za nastanek obveznosti upravičenca do vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči se torej zahteva pravnomočnost sodne odločbe. V obravnavanem primeru je bil pravdni postopek pravnomočno končan dne 5. 9. 2018. Zastaralni rok torej še ni potekel. Tožnik tudi ne more uspeti s tožbeno navedbo, da znesek, ki ga mora plačati, ni pravilen, da izračun ni pravilen in da ni ustrezno pojasnjeno, kako je toženka do tega zneska prišla, saj je to ustrezno pojasnjeno v sodni odločbi, izdani v pravdnem postopku. Glede na to, da je tožnik pridobil premoženje v pravdnem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe, to je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 694/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 875/2018, je neutemeljena tožbena navedba, da sodna odločba v pravdnem postopku nima neposredne zveze s postopkom bpp.

11. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ki jo je tožnik smiselno predlagal. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvah, ki izhajajo iz pravilno presojenih podatkov zadeve, v tožbi pa tudi, kot je obrazloženo, ni navedel takšnih novih dejstev ali novih dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. K II. točki izreka:

14. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 544/2019-6
• UPRS sodba I U 1110/2016
• UPRS Sodba I U 1688/2018-9