UPRS Sodba I U 910/2019-6

Jedro

Med strankama tega upravnega spora je nerazjasnena in sporna okoliščina, ali je tožnica sploh imela pooblastilo razmerje z odvetnikoma B.B. in C.C. in od tega dejstva je odvisna tudi zakonitost stališča o tem, ali je bila pritožba vložena pravočasno ali ne.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba št. Bpp 51/2019-2 z dne 8. 4. 2019 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je predsednica Upravnega sodišča odločila, da se prošnja A.A. za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 332/2019-5 z dne 5. 3. 2019, zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da prosilka v prošnji navaja, da prosi za dodelitev nujne BPP. Sklicuje se na prvi odstavek 36. člena, drugi in tretji odstavek 36. člena ZBPP, prvi odstavek 24. člena ZBPP ter tretji odstavek 24. člena ZBPP. Navaja, da morajo biti ob dodelitvi BPP izpolnjeni ne le materialni pogoj, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritev brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3. Prosilka v obravnavanem primeru prosi za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, s katerim je bila prosilkina tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. BPP 1752/2017 z dne 9. 1. 2019, kot prepozna zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

4. Tožena stranka pravi, da iz sklepa I U 332/2019-5 izhaja, da je bila prosilki odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. BPP 1752/2017 z dne 9. 1. 2019 vročena dne 15. 1. 2019, rok za vložitev tožbe pa se je iztekel dne 14. 2. 2019. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je prosilka tožbo vložila dne 19. 2. 2019, torej po poteku tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe iz 28. člena ZUS-1.

5. Organ za BPP ugotavlja, da je glede na navedeno sklep, št. I U 332/2019-5 z dne 5. 3. 2019, pravilen, saj je prosilka nedvomno zamudila rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Pričakovanje prosilke, da bi v postopku s pritožbo uspela, je v nasprotju z izidom v podobnih zadevah (glej sodna praksa, npr. sklepi VS RS, št. I Up 247/2008 z dne 25. 9. 2008, I Up 508/2008 z dne 18. 2. 2009, I Up 562/2008 z dne 20. 8. 2009, I Up 461/2008 z dne 14. 10. 2009) in po mnenju organa za BPP prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh ter se zato nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati.

6. V tožbi tožnica pravi, da je dne 30. 1. 2019 prejela odločbo BPP 1752/2017. Predmetno odločbo je tožnica prejela v poštni nabiralnik s fikcijo vročitve, saj je zaradi zdravstvenega stanja ni mogla sama prevzeti. Tožnica je nato dne 19. 2. 2019 vložila upravni spor v zvezi z predmetno odločbo BPP 1752/2017.

7. Tožnici je bil dne 25. 3. 2019 v poštnem nabiralniku puščen sklep l U 332/2019-5 z dne 5. 3. 2019. Predmetni sklep ji je bil prav tako puščen v poštnem nabiralniku (fikcija vročitve 23. 3. 2019), saj je bila tožnica v mesecu marcu četrtič operirana na hrbtenici in posledično ni mogla zapuščati doma, v času ko ji je poštar pustil obvestilo, pa je bila hospitalizirana. V samem sklepu je Upravno sodišče v četrti točki obrazložitve zmotno in nepravilno navajalo, da je rok za vložitev upravnega spora pričel teči dne 15. 1. 2019, ko je bila odločba BPP 1752/2017 vročena odvetniku B.B., kateri je bil z njo razrešen in na novo imenovanemu odvetniku C.C..

8. Odvetnik B.B. je bil s prejemom odločbe BPP 1752/2017 razrešen za zastopanje v zadevi VI K 52811/2013, saj je že od 1. 10. 2018 protipravno zavračal komunikacijo s tožnico. Obenem pa je bil predmetni odvetnik skladno z odločbo BPP 1752/2017 imenovan izključno za zastopanje v navedeni zadevi pred pristojnim sodiščem, ne pa za zastopanje v upravnem postopku brezplačne pravne pomoči, za katerega sodna praksa tudi pravi, da upravičencu v postopku brezplačne pravne pomoči ne pripada odvetnik. Skladno z navedenim odvetnik B.B. ni obvestil tožnice o prejemu odločbe BPP 1752/2017 niti ji je ni posredoval. Odvetniku B.B. je s prejemom navedene odločbe BPP 1752/2017 prenehalo pooblastilo za zastopanje v zadevi VI K 52811/2013, medtem, ko predmetni odvetnik ni imel s tožnico nikoli sklenjenega mandatnega razmerja in posledično podpisanega pooblastila za zastopanje v zadevi brezplačne pravne pomoči št. BPP 1752/2017, kar pomeni, da v nobenem primeru ni imel potrebnega pooblastila za prevzem pošte v imenu tožnice v zadevi brezplačne pravne pomoči.

9. Novo imenovani odvetnik C.C. je bil prav tako imenovan za zastopanje v zadevi št. VI K 52811/2013, ne pa za zastopanje v upravnem postopku brezplačne pravne pomoči. Predmetni odvetnik je tožnico v dopisu dne 28. 1. 2019 seznanil, da je skladno z odločbo brezplačne pravne pomoči imenovan za njenega odvetnika v navedeni zadevi, vendar ji odločbe ni posredoval, saj se je njegovo zastopanje nanašalo na navedeno zadevo, ne pa na zastopanje v postopku brezplačne pravne pomoči. Obenem predmetni odvetnik s tožnico takrat ni imel podpisanega pooblastila niti za zastopanje v zadevi št. VI K 52811/2013, za katero je bil imenovan, kar pomeni, da predmetnega odvetnika tožnica sploh ni poznala, niti ga ni nikoli srečala, iz česar nedvoumno izhaja, da predmetni odvetnik s tožnico ni imel nikoli sklenjenega mandatnega razmerja in posledično podpisanega pooblastila za zastopanje v zadevi brezplačne pravne pomoči št. BPP 1752/2017 niti ga ne bi mogel imeti, saj se navedena sploh nikoli nista srečala, kar pomeni, da v nobenem primeru ni imel potrebnega pooblastila za prevzem pošte v imenu tožnice ne v postopku brezplačne pravne pomoči, ne v postopku za katerega je bil z odločbo imenovan.

10. Iz zgoraj navedenega, kakor tudi iz ustaljene sodne prakse in zakonskih določil tako neizpodbitno izhaja, da je rok za vložitev upravnega spora pričel teči dne 31. 1. 2019, kar pomeni da je bil upravni spor dne 19. 2. 2019 vložen pravočasno.

11. Predmetno je vsekakor znano tudi Upravnemu sodišču, zaradi česar je njihova odločitev napačna in povsem nerazumna, obenem pa iz nje izhaja naklep, da se tožnici s tem v nasprotju z Ustavo RS in področno zakonodajo odvzamejo pravico do pravnega varstva. Sklicevanje na to, da obstaja sodna praksa, pa čeprav iz let 2008 in 2009, skladno s katero pričnejo teči zakonski roki v trenutku, ko je posamezna odločba vročena odvetniku, ki s stranko nima sklenjenega mandatnega razmerja in posledično podpisanega pooblastila za zastopanje, pa je povsem absurdno. Absurdno namreč je, da je tožnica prisiljena v postopek, kjer mora dokazovati, da je rok za pritožbo pričel teči takrat, ko je ona prejela izpodbijano odločbo in ne takrat, ko je bila odločba vročena osebi brez pravnega interesa v tem postopku (kar je odvetnik brez podpisanega pooblastila za zastopanje stranke).

12. Na podlagi vsega navedenega tožnica A.A. predlaga Upravnemu sodišču, da tožbi ugodi ter da se izpodbijana odločba odpravi ter da se tožnici posledično odobri brezplačna pravna pomoč. Tožnica tudi zahteva, da se ji povrnejo stroški navedenega postopka skladno s 4. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

13. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

14. Tožba je utemeljena.

15. Iz izpolnjenega obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 5. 4. 2019 je nedvomno razvidno, da je tožnica podala prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča v zadevi I U 332/2019-5, s katerim je Upravno sodišče zavrglo tožbo tožnice zoper odločbo št. Bpp 1752/2017 Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi brezplačne pravne pomoči - razrešitve odvetnika, kot prepozno.

16. Iz obrazložitve sklepa v zadevi I U 332/2019-5 sicer izhaja, da je Upravno sodišče ugotovilo, da je bila odločba št. BPP 1752/2017 vročena tožničinemu tedanjemu pooblaščencu odvetniku B.B. 15. 1. 2019, istega dne pa je bila vročena tudi tožničinemu novemu odvetniku C.C., ki je bil z izpodbijano odločbo določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči namesto B.B.. Vendar pa je med strankama tega upravnega spora nerazjasnjena in sporna okoliščina, ali je tožnica sploh imela pooblastilo razmerje z odvetnikoma B.B. in C.C. in od tega dejstva je odvisna tudi zakonitost stališča o tem, ali je bila pritožba vložena pravočasno ali ne.

17. Tožnica je namreč poleg prošnje za brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku priložila tudi pisno vlogo za brezplačno pravno pomoč z dne 4. 4. 2019 ter potrdilo o zdravljenju. V pisni vlogi med drugim pravi, da ji je bil sklep (sodišča v zadevi I U 332/2019-5) vložen v nabiralnik dne 25. 3. 2019 s fikcijo vročitve dne 23. 3. 2019, saj ga ni mogla osebno prevzeti zaradi hujših zdravstvenih težav in da je bila v času prejema obvestila v nabiralnik hospitalizirana. V tej vlogi opisuje svoje zdravstvene težave, da jo reševalno vozilo v ležečem položaju vozi do zdravnika. S predmetno pošto je bila seznanjena šele dne 4. 4. 2019. Okoliščine, da za postopke brezplačne pravne pomoči ni imela pooblastila za zastopanje s strani B.B. ali C.C., je opisala tudi v pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča I U 332/2019-5.

18. Tožena stranka bi torej morala ob upoštevanju okoliščin, ki so ji bile znane oziroma bi ji morale biti znane ob podaji prošnje za brezplačno pravno pomoč uporabiti določilo 24. člena ZBPP tako, da bi preverila, ali ima prosilka ob poznavanju morebitnih novih okoliščin, ki Upravnemu sodišču morda niso bile poznane v času izdaje sklepa v zadevi I U 332/2019-5 z dne 5. 3. 2019, verjetne izglede za uspeh v tem smislu, da bi v pritožbi bilo lahko ugotovljeno, da njena pritožba zoper odločitev o brezplačni pravni pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani ni bila prepozna. Tožena stranka tega preverjanja ni storila, saj iz izpodbijanega akta izhaja, da je zgolj ugotovila, da iz sklepa I U 332/2019-5 izhaja, da je bila odločba o brezplačni pravni pomoči tožnici vročena preko odvetnika dne 15. 1. 2019, kar posledično pomeni, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 14. 2. 2019, in da je zato tožnica tožbo vložila prepozno dne 19. 2. 2019.

19. Okoliščina, ki jo je tožnica navedla v vlogi z dne 4. 4. 2019, da ji je bilo pisanje vročeno po obvestilu v nabiralniku, se ne ujema z ugotovitvijo sodišča v zadevi I U 332/2019, da je bilo vročitev opravljena preko odvetnikov B.B. in C.C., zato bi tožena stranka morala to sporno okoliščino glede pravilnosti vročanja in začetka štetja roka za pritožbo preveriti v upravnem postopku v skladu s pravico tožnice, da je pred izdajo odločbe seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločitev, da se lahko brani (prvi odstavek 9. člena ZUP ter prvi odstavek 138. člena ZUP). Stranka ima namreč po peti točki tretjega odstavka 146. člena ZUP možnost ne samo, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, ampak tudi, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče.

20. Tožnica je to možnost dobila šele v upravnem sporu, ki pa je prvenstveno namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja potem, ko je dokazni postopek z ustreznim sodelovanjem stranke zaključen v upravnem postopku (157. člen Ustave). Tožena stranka v odgovoru na tožbo v ničemer dodatno ne pojasnjuje obrazložitve izpodbijanega akta oziroma ugotovljenih dejstev. Tožena stranka je po tem, ko je poslala upravne spise v tej zadevi prejela tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 72/2019, s katerim je Vrhovno sodišče sklep Upravnega sodišča I U 332/2019-5 razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje z utemeljitvijo, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bila odločba vročena tožnici.

21. Sodišče je zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe. V ponovnem postopku je vezana na pravno stališče sodišče glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

22. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in tožnica v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15.00 EUR. Tožnica v upravnem sporu ni imela pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, ki ga mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1712/2012
• UPRS Sodba II U 275/2021-11
• UPRS Sodba I U 1788/2019-16