UPRS Sodba I U 2481/2018-13

Jedro

Plačilo nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce je vezano na zagotavljanje pomoči v zvezi s postopkom pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Pri tem lahko prosilec za podporo in pravno pomoč izbere le enega svetovalca iz imenika svetovalcev ter se z njim dogovori in ga pooblasti za zastopanje.

V konkretnem primeru, ko med strankama ni sporno, da je tožeča stranka imela (določen čas) pooblastilo prosilca za mednarodno zaščito za zastopanje, bi morala tožena stranka kot pristojni organ, glede na določbo 9. člena ZMZ-1, najprej preveriti ali je v zadevi prosilca, za katero je bila prvotno za zastopanje pooblaščena tožeča stranka, že pravnomočno odločeno ali ne, ter v nadaljevanju po potrebi ugotoviti trajanje pooblastilnega razmerja ter obseg storitev in stroškov, ki/če jih je svetovalka za begunce opravila v času veljavnega pooblastilnega razmerja za prosilca in v skladu z ugotovljenim odločiti o zahtevi tožeče stranke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1470/2018/25 (1312-11) z dne 12. 11. 2018 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), prvega odstavka 7. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (Ur. l. RS, št. 22/17, Pravilnik) ter 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zavrgla zahtevek – stroškovnik svetovalke za begunce (tožeče stranke) z dne 2. 11. 2018 za odmero nagrade in povračilo stroškov zastopanja v postopku za priznanje mednarodne zaščite prosilca A.A.. V obrazložitvi navaja, da postopek za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji za prosilca še ni pravnomočno končan in da ima prosilec status prosilca za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Prosilec je dne 17. 10. 2018 podal preklic pooblastila za zastopanje v postopku priznanja mednarodne zaščite tožeči stranki. Tožena stranka je na podlagi spisovne dokumentacije in priloženih dokazil k stroškovniku, to je preklica pooblastila za zastopanje svetovalki za begunce z dne 17. 10. 2018 in tožbe z dne 19. 10. 2018 ugotovila, da je tožeča stranka kljub dejstvu, da ji je bilo predhodno preklicano pooblastilo za zastopanje v postopku priznanja mednarodne zaščite s strani prosilca, vložila tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, ne da bi za to imela pooblastilo. Pri tem pred sodiščem ni izkazala, da gre za situacijo iz četrtega odstavka 99. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kar je sicer uveljavljala v tožbi, a je Upravno sodišče RS v sklepu opr. št. I U 2120/2018-8 z dne 24. 10. 2018 ugotovilo, da za vložitev tožbe (sploh) ni imela pooblastila prosilca. Ker tožeča stranka ni imela izkazanega pooblastila s strani prosilca za vložitev tožbe, torej ni bila stranka v postopku, zaradi česar ni upravičena do nagrade in odmere stroškov v tem konkretnem primeru.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Tožena stranka je nepravilno ugotavljala navedbe tožeče stranke in jih ni predhodno razjasnila. Pred izdajo odločbe bi ji tudi morala dati možnost, da se o dejstvih, pomembnih za odločitev, izreče, kar ni storila. V okviru veljavnega pooblastilnega razmerja (torej pred preklicem pooblastila) je za prosilca za mednarodno zaščito, kot svetovalka za begunce, opravila vrsto opravil, ki so po Odvetniški tarifi plačljive. Gre za materialne stroške pred preklicem pooblastila: prevzem in študij dokumentacije, oprava potrebnih poizvedb, študij mednarodnih dokumentov, telefonske poizvedbe, tiskanje dokumentacije, potni stroški do Azilnega doma na konferenco, ki jo je predhodno dogovorila s stranko po mobilnem telefonu – stroški impulzov, upravičenost do nagrade pred preklicem pooblastila, sestava večine tožbe, ker je bila konferenca s stranko dogovorjena dva dni pred iztekom roka. Pooblastilo za zastopanje je prejela elektronsko ob posredovanju primera (z vso dokumentacijo), tako da je pooblastilno razmerje nastalo, preden se je s stranko dogovorila in sestala v Azilnem domu. Tožena stranka je razloge odločbe, da naj bi preklic pooblastila vplival na podanost procesne legitimacije, naslonila na razloge obrazložitve odločbe Upravnega sodišča RS v zadevi I U 2120/2018-8 z dne 24. 10. 2018 in zahtevo zavrgla iz procesnih razlogov, zato ni ugotavljala pogojev utemeljenosti zahtevka, ki se v danem primeru nanašajo na pravilno subsumcijo pod 99. člen ZPP. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj ugotovi, da je upravičena do priznanja nagrade povračila stroškov in odloči, da se jo oprosti vseh stroškov tega postopka, ter tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt spremeni tako, da se glasi: „Zahtevi za priznanje nagrade in povračila stroškov – tožeče stranke se ugodi in se ji prizna nagrada v znesku 107,86 EUR, ki se jih v roku 15 dni izplača iz sredstev proračuna RS na njen TRR.“ Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Glede stroškov postopka predlaga da se toženi stranki naloži povrnitev pavšalnega zneska za povračilo stroškov v višini 96,39 EUR (tretji člen Pravilnika iz 25. člena ZUS, v zvezi s 7. členom in 40. členom, drugi odstavek ZUS).

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. V pripravljalnih vlogah tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah v tožbi.

K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožeča stranka.

6. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je tožeča stranka imela pooblastilo za zastopanje prosilca A.A. do 17. 10. 2018, ko je prosilec tožeči stranki preklical pooblastilo in istega dne tudi toženi stranki posredoval pisni preklic pooblastila tožeči stranki za svoje zastopanje. Sporno ni dejstvo, da je tožeča stranka kljub preklicu pooblastila dne 19. 10. 2018 pri naslovnem sodišču vložila tožbo v imenu prosilca, ki pa jo je sodišče s sklepom opr. št. I U 2120/2018-8 z dne 24. 10. 2018 zavrglo z ugotovitvijo, da svetovalka za begunce ni imela več pooblastila prosilca za zastopanje in posledično tudi ne za vložitev tožbe.

7. Med strankama pa je sporno, ali je tožeča stranka upravičena do nagrade in povračilo stroškov zastopanja v postopku za priznanje mednarodne zaščite prosilca A.A. ali ne. Tožena stranka v obravnavani zadevi tožeči stranki uveljavljanih stroškov ni priznala, ker je ocenila, da ni imela pooblastila prosilca za vložitev tožbe, kar po njenem mnenju pomeni, da ni bila stranka v postopku (upravnem sporu), zaradi česar ni upravičena do nagrade in odmere stroškov v tej zadevi.

8. Glede tega stališča sodišče najprej pripominja, da je v postopkih za priznanje mednarodne zaščite tožeča stranka v postopku lahko vedno le prosilec. Svetovalec za begunce na podlagi veljavnega pooblastila le vloži tožbo v imenu ter v korist prosilca in nikoli kot stranka, temveč zgolj kot pooblaščenec stranke. Navedeno pomeni, da je tožena stranka v konkretnem primeru odločanje o pravici do nagrade in povračila stroškov svetovalki za begunce vezala na svoje napačno materialno pravno stališče glede statusa stranke v upravnem sporu opr. št. I U 2120/2018. V prvem odstavku 9. člena ZMZ-1 je določeno, da daje svetovalec za begunce podporo in zagotavlja pravno pomoč v postopkih po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Svetovalci za begunce imajo pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po tem zakonu na Upravnem in Vrhovnem sodišču (prvi odstavek 11. člena ZMZ-1). Način dostopa prosilca do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov določi minister (tretji odstavek 11. člena ZMZ-1).

9. Plačilo nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce je tako vezano na zagotavljanje pomoči v zvezi s postopkom pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Pri tem lahko, glede na določbo prvega odstavka 2. člena Pravilnika, prosilec za podporo in pravno pomoč izbere le enega svetovalca iz imenika svetovalcev ter se z njim dogovori in ga pooblasti za zastopanje. Izbrani svetovalec pa mora pred začetkom opravljanja zastopanja pooblastilo posredovati MNZ. Prosilec lahko med postopkom zamenja svetovalca. O tem nemudoma pisno obvesti ministrstvo in navede razloge za zamenjavo (prvi stavek desetega odstavka 2. člena Pravilnika). Določilo 4. člena Pravilnika tudi določa, da predloži svetovalec za vsak postopek, v katerem je nudil podporo in pravno pomoč prosilcu, ministrstvu stroškovnik z dokazili, ki izkazujejo upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Svetovalec stroškovnik predloži v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi oziroma treh mesecev po pravnomočnosti odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

10. V konkretnem primeru, ko med strankama ni sporno, da je tožeča stranka imela (določen čas) pooblastilo prosilca za mednarodno zaščito za zastopanje, bi morala tožena stranka kot pristojni organ, glede na določbo 9. člena ZMZ-1, najprej preveriti ali je v zadevi prosilca, za katero je bila prvotno za zastopanje pooblaščena tožeča stranka, že pravnomočno odločeno ali ne, ter v nadaljevanju po potrebi ugotoviti trajanje pooblastilnega razmerja ter obseg storitev in stroškov, ki/če jih je svetovalka za begunce opravila v času veljavnega pooblastilnega razmerja za prosilca in v skladu z ugotovljenim odločiti o zahtevi tožeče stranke.

11. Ker pa je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo iz 9. člena ZMZ-1, ker je štela, da svetovalka za begunce sploh ni upravičena do povrnitve stroškov za opravljene storitve, ko je bilo po deloma opravljenih storitvah naknadno preklicano pooblastilo za zastopanje, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, pri čemer mora v ponovljenem postopku organ upoštevati stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Tožeča stranka je s tožbo primarno predlagala odpravo izpodbijanega sklepa in izdajo meritorne odločitev o stroških zastopanja v postopku mednarodne zaščite. Skladno s prvim odstavkom 65. člen ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavani zadevi pa sodišče meni, da narava stvari in podatki, ki so bili predloženi sodišču takšnega odločanja ne dopuščata, saj je edino tožena stranka seznanjena s stanjem postopka mednarodne zaščite prosilca A.A., na katerega se veže rok za vložitev stroškovnika za zastopanje prosilca, prav tako pa tožena stranka ob napačni razlagi materialnega prava dejanskega stanja v zadevi doslej niti ni celovito ugotavljala. Iz navedenega razloga sodišče v tem delu ni sledilo primarnemu tožbenemu predlogu in ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, pač pa je sledilo podrednemu tožbenemu predlogu tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

K II. točki izreka:

13. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Na podlagi te določbe je bil sprejet Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki višino povrnitve stroškov določa glede na posamezna opravljena procesna dejanja tožeče stranke. 3. člen Pravilnika v prvem odstavku tako določa, da se tožeči stranki priznajo stroški v višini 15,00 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik. V konkretni zadevi gre za tak primer, zato se tožeči stranki za ta sodni postopek priznajo stroški v znesku 15,00 EUR.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 552/2020-11
• UPRS sodba I U 1402/2015
• UPRS Sodba I U 105/2017-8