<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1880/2017-17

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1880.2017.17
Evidenčna številka:UP00030464
Datum odločbe:20.12.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), dr. Damjan Gantar (poroč.), Jure Likar
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:pravniški državni izpit (PDI) - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - obrazložitev ocene - sodna presoja ocene - ponovljen postopek - upoštevanje navodil sodišča

Jedro

Tožena stranka je pri odločanju upoštevala stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 od katerega, glede na to, da za to niso izpolnjeni pogoji, sodišče ne odstopa tudi v predmetni zadevi. Tožena stranka je v izpodbijano odločbo v zadostni meri zadostni meri vključila dejstva in ugotovitve, ki sta jih strokovnjaka/ocenjevalca navedla na ocenjevalnih listih in ki so privedle do njunega zaključka, da se pisna naloga tožeče stranke oceni s 5 točkami. Tožena stranka je strokovno oceno vključila v izpodbijano odločbo in jo tudi logično ter dovolj prepričljivo obrazložila. S tem je po oceni sodišča zadostila zahtevi po obrazložitvi odločbe.

Kriteriji, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnih nalog res niso določeni z ZPDI ali Pravilnikom o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, vendar so javno objavljeni na spletni strani tožene stranke, tako da se kandidati z njimi lahko kadarkoli seznanijo. S tem je zagotovljena predvidljivost kriterijev, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnega dela PDI.

Nemožnost opravljanja nekega poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico, saj je tisti konkretni poklic dostopen za vse enako pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati. Za opravljanje določenih pravniških poklicev je zakonodajalec predpisal opravljen PDI kot pogoj, da lahko oseba opravlja ta poklic. S tem je predpisal način uresničevanja pravice dostopa do določenega delovnega mesta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 26. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) ugotovila, da je tožeča stranka opravljala ponovitev pisnega dela pravniškega državnega izpita (PDI) iz civilnega področja dne 6. 6. 2016 in bila ocenjena s 5 točkami (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da se tožeči stranki pristop na ustni del pravniškega državnega izpita ne dovoli, ter ugotovila da tožeča stranka celotnega izpita ni opravila (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1139/2016, s katero je sodišče odpravilo predhodno odločbo, ker ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, saj ministrstvo v obrazložitvi ni navedlo razlogov, ki so bili podlaga ugotovitvi, da je bila tožeča stranka za pisno nalogo iz civilnega področja ocenjena s 5 točkami.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožeči stranki z odločbo št. 6040-27/2016/13 z dne 20. 4. 2016 dovoljen pristop k opravljanju pisnega dela izpita v dneh 9. in 10. 5. 2016 ter ustnega dela 1. 6. 2016. Na pisnem delu izpita je bila na civilnem področju ocenjena s 5 točkami na kazenskem področju pa z 8 točkami. V skladu z določbo drugega odstavka 26. člena ZPDI ji je bil določen nov termin opravljanja pisnega dela izpita iz civilnega prava za 6. 6. 2016 ter ustni del izpita za 13. 7. 2016. Tožeča stranka je dne 6. 6. 2016 pristopila k pisnemu izpitu. V ponovljenem postopku je tožena stranka preverila vse listine v spisu zadeve, vključno z ocenjevalnimi listi, dopisi tožeče stranke z dne 12. 7. 2016 in 19. 7. 2016 ter njenimi navedbami v tožbi in pripravljalni vlogi. Pisno nalogo iz civilnega področja sta tokrat pripravila in ocenjevala druga dva člana državne komisije za PDI imenovana za civilno področje. Nalogo sta oba ocenila s 5 točkami, tako da tožeča stranka pisnega dela izpita ni opravila. Člana komisije, ki sta imenovana v komisijo s strani ministra, pristojnega za pravosodje, izmed izkušenih sodnikov, sta skladno z veljavno zakonodajo, vsak zase pregledala in ocenila pisni izdelek tožeče stranke. Svoje ugotovitve sta vsak zase zapisala na ocenjevalna lista, ki sta del spisa in s katerima sta bila tako tožeča stranka kot tudi njen pooblaščenec seznanjena ob vpogledu v pisne izpitne naloge PDI v dneh 24. 6. 2016, 27. 6. 2016 in 2. 8. 2016. Iz ocenjevalnih listov izhaja, da „je uvod popoln, da vsebuje vse kar je treba, da je zastopanje mladoletnega tožnika pravilno navedeno, izrek je pravilno oblikovan, vendar pa odločitev ni pravilna. Navedbe strank so povzete v primerni dolžini, dokazni sklep je popoln glede izvedenih dokazov, zadovoljivo je tudi glede zavrnitve dokazov, glede objektivne odgovornosti je obrazložitev sprejemljiva, povsem prestrogi in neživljenjski argumenti pa so pri postavljanju standarda dolžne skrbnosti, zlasti glede na oblikovano dokazno oceno. Zmotno je tudi presojana odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in iznakaženost. Primerno je tudi glede zavrnilnih dokaznih predlogov, trditve o prekluziji dokaza z listino. Ustrezno je navedeno tudi glede objektivne odgovornosti in dokaznega bremena, medtem, ko je neprepričljivo o izbiri igrišča za otroke, starejši od 8 let. Prestrog je standard skrbnosti, glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožeča stranka. Višina: glede na posledice ni izpolnjen pravni standard nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je napačno ugodeno v tem delu, enako glede duševnih bolečin zaradi iznakaženosti. Neprepričljivo je tudi o premoženjski škodi. Sposobnost pravnega izražanja in slovnična pravilnost sta bili ocenjeni kot solidni in brez posebnosti.“ Navedeno so razlogi, da sta ocenjevalca pisno nalogo tožeče stranke ocenila s 5 točkami. Ker gre pri ocenjevanju za strokovno opravilo in presoja strokovnosti ne more biti predmet preizkusa v upravnem postopku in ker ministrstvo ne dvomi v strokovnost članov komisij, je tožena stranka sledila oceni članov komisije ter določbam ZPDI in glede na dodeljenih 5 točk odločila, da se tožeči stranki pristop na ustni del pravniškega državnega izpita ne dovoli in hkrati ugotovila, da tožeča stranka celotnega izpita ni opravila (četrti odstavek 26. člena ZPDI). Za odločitev članov komisije je bila ključna ocena oziroma skupni vtis naloge, da kljub solidnemu znanju pisna naloga evidentno ne dosega tiste stopnje suverenosti in brezhibnosti, ki se pričakuje oziroma zahteva od nekoga z opravljenim PDI.

3. Tožeča stranka v tožbi meni, da v ponovljenem postopku izdana odločba še vedno ne izpolnjuje zahteve po obrazložitvi odločbe. Iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je tožeča stranka za sodbo prejela oceno 5. Manjka torej obrazložitev o bistvenih in nosilnih okoliščinah, ki so botrovale odločitvi upravnega organa. Meni, da je ureditev pravniškega državnega izpita neustavna. Svoje stališče utemeljuje s stališči in primeri iz nemške sodne prakse. Upravno sodišče RS je v več odločitvah zapisalo, da bi bilo ocenjevanje arbitrarno, če bi bila ocena povsem neobrazložena ali če bi bila obrazložitev ocene popolnoma nerazumljiva. Tožeča stranka opozarja, da bi moralo sodišče preveriti ne le obrazloženost in razumljivost ocene, temveč tudi, ali je ocenjevanje z vsebinskega (strokovnega) vidika očitno napačno. Iz ocenjevalnih listov in obrazložitve odločbe je razvidno, da sta oba ocenjevalca navedla, da sodba vsebuje vse obvezne sestavne dele ter da so ti ustrezni. Ocenila sta, da so vse točke, ki jih je na ocenjevalnem listu predvidelo ministrstvo, ustrezne, pri čemer pa sta oba navedla, da je odločitev tožeče stranke napačna. Odločitev ni bila napačna v smislu, da bi bila sodba opremljena s kakšno od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, temveč je bila odločitev zgolj drugačna, kot jo je v konkretni zadevi sprejelo pritožbeno sodišče (katerega član senata je bil tudi eden od ocenjevalcev). Pri njeni odločitvi ni šlo za napačno odločitev temveč zgolj za (po mnenju ocenjevalcev) prestrogo razlago pravnega standarda skrbnosti. Odločitev je ustrezno obrazložila in podkrepila z argumenti. Negativna ocena izpita zgolj zato, ker se ocenjevalec z odločitvijo kandidata ne strinja, pomeni nesorazmeren poseg v ustavno pravico kandidata, da svobodno izbira zaposlitev. Da bi bila sodba, ki jo je izdelala tožeča stranka, pomanjkljiva (še) iz kakšnih drugih vidikov, iz ocenjevalnih listov ni razvidno, prav tako pa tega tožena stranka ni ne zatrjevala ne dokazovala. Predlaga, da sodišče postavi izvedenca ustrezne stroke, ki naj ugotovi, ali vsebuje njena sodba vse zahtevane sestavine ter ustreza kriterijem in zahtevam, ki so predvidene za odločanje. Predlaga tudi, da sodišče toženi stranki naloži, da predloži podatek o tem, koliko kandidatov, ki so 6. 6. 2016 pisali sodbo iz civilnega področja, je zahtevku ugodilo in bilo ocenjeno s pozitivno oceno. Če tožena stranka s takimi podatki ne razpolaga, naj predloži sodbe in ocenjevalne liste kandidatov, ki so zahtevku ugodili in izdali obsodilno (pravilno ugodilno) sodbo. S tem želi dokazati, da je bila odločitev ocenjevalcev očitno arbitrarna, saj so naloge vseh kandidatov, ki so se odločili tako kot prvostopenjsko sodišče, bile ocenjene negativno, ne glede na siceršnjo zgradbo, vsebino ali sestavo sodbe. Tudi Ustavno sodišče RS je že sprejelo nekaj odločitev o posegu v pravico do proste izbire zaposlitve (tretji odstavek 49. člena Ustave) in sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tretji odstavek 15. člena Ustave) - odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-321/96 z dne 10. 10. 1996 ter U-I-167/97 z dne 3. 7. 1997. Ker v 49. členu ni predvidena izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja te pravice, so na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave dopustne le omejitve zaradi pravic drugih. Omejitve in pogoji za opravljanje določenega poklica ali dejavnosti morajo biti določeni na način, ki omogoča njihovo sodno preverjanje, kajti odločitev o tem, ali oseba izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje službe, pomeni odločitev o njeni pravici določeni v tretjem odstavku 49. členu Ustave (odločba št. U-I-344/94). Tožeča stranka tudi meni, da ZPDI in Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita (Pravilnik) nista v skladu z Ustavo Republike Slovenije, saj ne določata objektivnih kriterijev in meril za ocenjevanje pisnih izdelkov (sodb) kandidatov, ki pristopijo na pisni del PDI, kar pomeni, da je odločitev članov komisije povsem arbitrarna oziroma samovoljna. S tem je kršeno načelo pravne države (2. člen URS), načelo enakosti pred zakonom (14. člen URS), načelo enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS). Ker je zakonodajalec predvidel PDI kot pogoj za opravljanje določenih poklicev in hkrati določil pozitivno oceno izpita kot pogoj za izdajo potrdila o opravljenem izpitu, bi moral določiti kriterije za ocenjevanje izpita oziroma podeljevanje točk iz 28. člena ZPDI. Ureditev je v neskladju z URS tudi zato, ker ne predvideva učinkovitega pravnega sredstva zoper izdano negativno odločbo pravnega organa o tem, da se kandidatu ne dovoli pristop na ustni del izpita, ker ni uspešno opravil pisnega dela. Upravno sodišče je že večkrat poudarilo, da je upravljanje PDI sicer res upravna zadeva, vendar je lahko predmet (zadržane) sodne presoje le upravna odločba, ki jo je izdal upravni organ, če kandidat neuspešno opravi pisni del izpita. Sama izdaja odločbe pa je pogojena zgolj z (negativno) oceno pisnega izdelka kandidata. Upravni spor ne pomeni učinkovitega sodnega varstva in ne izpolnjuje kriterijev, ki jih je postavilo ESČP in Ustavno sodišče. Kandidat, ki zoper negativno odločbo vloži upravni spor, namreč nima nikakršnih možnosti doseči (sodne) presoje kriterijev, ki sta jih ocenjevalca določila, niti same uporabe teh kriterijev v konkretnem primeru. Uveljavljati pa ne more niti očitnih pomot pri ocenjevanju pisne naloge. Tožeča stranka sodišču predlaga, da na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti. V nasprotnem primeru predlaga, da sodišče tožbi ugodi, saj odločba nima obrazložitve, nima zadosti ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov za presojo dokazov ter za odločitev o zadevi (214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Predlaga, da sodišče odločbo opravi in tožeči stranki dovoli pristop na ustni del izpita, podrejeno pa po odpravi odločbe zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Svoje stališče ponavlja v pripravljalni vlogi.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka obširno ponavlja dosedanji potek postopka. Ocenjevalni listi za obrazložitev doseženih točk na pisnem delu PDI so bili oblikovani in vsebinsko usklajeni skupaj z vsemi člani Državne komisije za PDI, ki sodelujejo pri pripravi in pregledovanju pisnih nalog na PDI. Kriteriji ocenjevanja pisnih nalog za PDI so bili sprejeti 20. 3. 2013. Objavljeni so na spletni stani tožene stranke in tako dostopni vsem. Ocenjevanje je stvar akademske presoje in ne odločanje v upravnem postopku (zadeva U 1224/2007, II U 100/2012). Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je izdana v ponovljenem postopku s skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1. Tožena stranka je v primeru odprave izpodbijanega akta ter vrnitve zadeve v ponovno odločanje upravnemu organu pri svoji odločitvi vezana tako na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava kot tudi na stališča sodišča v zvezi z izvedbo upravnega postopka. Ta vezanost sicer ni absolutna (glej npr. sklep VS RS X Ips 169/2010 z dne 25. 5. 2011), vendar lahko tožena stranka od nje odstopi le izjemoma, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja s strani upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon, če je prišlo do razveljavitve zakona s strani Ustavnega sodišča ali če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s stališčem, ki ga je v zvezi z razlago predpisa evropskega prava zavzelo Sodišče Evropske unije v postopku predhodnega odločanja ali s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru).1 Tožena stranka je v konkretnem primeru pri odločanju upoštevala stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 od katerega, glede na to, da za to niso izpolnjeni pogoji, sodišče ne odstopa tudi v predmetni zadevi.

7. Kot je sodišče pojasnilo že v sodbi opr. št. I U 1139/2016, pri ocenjevanju pisnega dela pravniškega državnega izpita ne gre za upravno odločanje, temveč gre za strokovno opravilo, zato je ocenjevanje pisnega dela PDI zakonodajalec prepustil strokovnjakom – članom izpitne komisije, ki jih minister, pristojen za pravosodje imenuje izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev in drugih uglednih pravnih strokovnjakov (drugi odstavek 21. člena ZPDI). Ker je ocena pisnega dela PDI strokovno opravilo, ta v skladu s sodno prakso ne more biti predmet sodne kontrole v upravnem sporu (tako npr. tudi sodba opr. št. I U 187/2013 z dne 29. 1. 2014 in sklep opr. št. I U 940/2012 z dne 3. 7. 2013, sodba opr. št. II U 353/2014 z dne 2. 9. 2015). Posledično je tudi sodna presoja v tovrstnih upravnih sporih zelo zadržana. Sodišče tako presoja le obstoj bistvenih kršitev določb postopka in morebitno arbitrarnost pri ocenjevanju. Tako je v konkretnem primeru preverjalo, če je ocena glede na napotke iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 v zadostni meri obrazložena, saj je neobrazložena odločba lahko tudi arbitrarna. V konkretnem primeru sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sledila napotkom iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 in v izpodbijano odločbo zadostni meri vključila dejstva in ugotovitve, ki sta jih strokovnjaka/ocenjevalca navedla na ocenjevalnih listih in ki so privedle do njunega zaključka, da se pisna naloga tožeče stranke oceni s 5 točkami. Tožena stranka je strokovno oceno vključila v izpodbijano odločbo in jo tudi logično ter dovolj prepričljivo obrazložila. S tem je po oceni sodišča zadostila zahtevi po obrazložitvi odločbe. Kriteriji, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnih nalog res niso določeni z ZPDI ali Pravilnikom, vendar so javno objavljeni na spletni strani tožene stranke, tako da se kandidati z njimi lahko kadarkoli seznanijo. S tem je zagotovljena predvidljivost kriterijev, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnega dela PDI.

8. Sodišče tudi meni, da tožnici ni bila kršena pravica do svobode dela iz 49. člena URS. Iz tretjega odstavka 49. člena URS namreč izhaja, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Nemožnost opravljanja nekega poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev pa ne pomeni posega v ustavno pravico, saj je tisti konkretni poklic dostopen za vse enako pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati.2 Opravljanje vsakega poklica zahteva določena znanja. Za nekatere poklice pa že iz same narave stvari izhaja, da jih ne more opravljati kdorkoli, temveč le nekdo z ustreznim strokovnim znanjem. Za te primere pomeni določitev splošnih pogojev za opravljanje poklica izvrševanje zakonodajalčevega pooblastila iz drugega odstavka 15. člena URS. V skladu s to ustavno določbo je namreč z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin tudi v primerih, ko je to nujno zaradi same narave posamezne pravice. Ustavnosodna presoja zakonske ureditve, ki po svoji vsebini pomeni le določitev načina uresničevanja posamezne človekove pravice, pa je nujno zadržana. Ustavno sodišče lahko v tem okviru praviloma preizkuša le, ali je izpodbijana ureditev razumna.3

9. V konkretnem primeru je tožeča stranka sodišču predlagala, da naj predmetni postopek prekine in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti. Sodišče je preverilo, ali so izpolnjeni pogoji iz 156. člena URS. Ker, ob upoštevanju predhodno predstavljenih kriterijev, ki jih je postavilo Ustavno sodišče RS, sodišče ni našlo neskladja ZPDI in Pravilnika z URS iz razlogov, ki jih zatrjuje tožnica v tožbi, njenemu predlogu za prekinitev postopka in začetkom postopka za oceno ustavnosti ni sledilo. Tožnica s tožbo izpodbija odločbo o neuspešno opravljenem PDI zaradi ocene 5 civilnega pisnega dela izpita, ki jo je oegan izdal v postopku „preverjanja usposobljenosti“ kandidatke na PDI. Izpodbija torej odločbo, ki temelji na strokovni oceni. Za opravljanje določenih pravniških poklicev je zakonodajalec predpisal opravljen PDI kot pogoj, da lahko oseba opravlja ta poklic. S tem je predpisal način uresničevanja pravice dostopa do določenega delovnega mesta. Hkrati je ocenjevanje (pisnega dela) PDI strokovno opravilo. Uspešno opravljen izpit oziroma neopravljen izpit glede na navedeno ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na procesna jamstva, ki jih zagotavlja Ustava v 14., 22. in 25. členu, in na tista, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) predpisuje za upravni postopek, saj se ta nanašajo le na organe državne ali lokalne oblasti, kadar ti odločajo o pravicah ali obveznostih posameznikov ali pravnih oseb.

10. Tožnico moti tudi dejstvo, da zoper izpodbijano odločbo (in strokovno oceno) ni mogla vložiti pritožbe. Sodišče opozarja na stališče upravnosodne teorije, da pritožba z vidika ustavnosti v postopku ni nujna, če zakon zagotovi drugo možnost, saj 25. člen URS določa pravico »do pritožbe ali drugega pravnega sredstva«. Zlasti to velja v primerih, ko instančno odločanje ni v funkciji poenotenja pravne prakse.4 Pravno sredstvo je v upravnih zadevah lahko drugo kot redna upravna pritožba, ker se razume upravno in sodno varstvo kot celoto in lahko slednje vključuje prvo.5 V konkretnem primeru je tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, s čimer je po oceni sodišča zadoščeno zahtevi iz 25. člena URS.

11. Sodišče v tej zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj je ocenilo, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Glede na to, da ima sodišče v tovrstnih sporih zadržano sodno presojo, to pomeni, da se ne more in ne sme spuščati v presojo strokovne ocene. Dokazi, katerih izvedbo je predlagala tožeča stranka, pa so namenjeni ravno izpodbijanju pravilnosti strokovne ocene. Dokaz z ugotavljanjem števila kandidatov, ki so pisali ugodilne sodbe in bili pozitivno ocenjeni, pa sodišče ocenjuje kot neprimeren dokaz, kajti strokovna ocena ni vezana na pravilnost sprejete odločitve, temveč na skupen vtis naloge.

12. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno izpeljan, da je obrazložitev odločitve utemeljena na strokovni oceni in da iz odločbe ni ugotoviti očitne arbitrarnosti pri ocenjevanju in odločanju, zato je tožbo v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

K II. točki izreka:

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, skladno s katero vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------
1 Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016;
2 Sklep VS RS opr. št. X Ips 222/2016 (14. točka obrazložitve).
3 Komentar Ustave RS, Dopolnitev komentarja - A, ur. L. Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 769;
4 Komentar Ustave RS, Dopolnitev komentarja - A, ur. L. Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 395;
5 Komentar Ustave RS, ur. M. Avbelj, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, 2019, str. 253;


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravniškem državnem izpitu (1994) - ZPDI - člen 26
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 64, 64/4
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 49

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2Nzk4