UPRS Sodba I U 2477/2018-9

Jedro

Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.

Tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov. To pa pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka.

Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku naložila denarno kazen v višini 3.000,00 EUR, ker ji do dne 16. 8. 2018, ko se je iztekel 15 dnevni rok, ni posredoval podatkov, ki jih je zahtevala s sklepom št. 3062-4/2014-72 z dne 31. 7. 2018. Tožnik mora plačati denarno kazen v roku 15 dni, izpodbijani sklep je izvršilni naslov. V obrazložitvi se toženka opira na določbe 27. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) in pojasnjuje dejansko stanje zadeve. S prej navedenim sklepom z dne 31. 7. 2018 (v nadaljevanju Zahteva za posredovanje podatkov) je na tožnika naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, dokumentov oziroma pojasnil v zvezi z zakupom čarterskih poletov in mu določila 15 dnevni rok za posredovanje le-teh. Tožnik je Zahtevo za posredovanje podatkov prejel dne 1. 8. 2018, kar izhaja iz podpisane vročilnice. Rok za posredovanje podatkov, pojasnil in dokumentov se je iztekel dne 16. 8. 2018. Ker tožnik na Zahtevo za posredovanje podatkov ni odgovoril, mu je toženka dne 15. 10. 2018 poslala obvestilo o kršitvi in ga seznanila z možnostjo izjasnitve o dejstvih in okoliščinah obravnavane kršitve. Toženka je dne 19. 10. 2018 prejela tožnikova pojasnila o očitani kršitvi (dopis tožnika z dne 18. 10. 2018, v nadaljevanju Pojasnila), iz katerih izhaja, da tožnik priznava kršitev sodelovalne dolžnosti. Tožnik je navedel, da v obdobju, ko bi moral posredovati odgovor na Zahtevo za posredovanje podatkov, zasleduje predvsem interese svojih strank, sklep, s katerim je toženka od njega zahtevala podatke, pa je založil in nanj pozabil. K Pojasnilom je tožnik sicer predložil zahtevane podatke, vendar ti niso popolni. Po ugotovitvah toženke je tožnik ravnal malomarno, ko ji v določenem roku ni posredoval podatkov. Poleg tega tudi ni zaprosil za podaljšanje roka. Višino denarne kazni je toženka določila ob upoštevanju njegovih poslovnih rezultatov, teže in trajanja kršitve ter potrebe po odvračalnem učinku, nanjo pa je bil tožnik tudi predhodno ustrezno opozorjen.

2. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in jo izpodbija v celoti. V tožbi pojasnjuje dosedanji potek postopka. Primarno trdi, da je izpodbijani sklep neutemeljen, podredno pa, da je ukrep toženke pretiran oziroma nesorazmeren. Navaja, da ni kršil sodelovalne dolžnosti, ki je opredeljena v 14. členu ZPOmK-1. Tega ni nikoli priznal. Toženki je podatke, s katerimi razpolaga in so potrebni za njeno odločitev, posredoval. Posredovani podatki so pravilni, popolni in niso zavajajoči. Izpodbijani sklep je dvoumen, ker toženka navaja, da je bila kršena sodelovalna dolžnost, torej da ji ni posredoval podatkov, hkrati pa, da ji je podatke posredoval, vendar ne popolnih. Izpad odgovora na vprašanja "kdaj" pa v konkretnem primeru ne predstavlja nepopolnega odgovora. Ali je toženki resnično preprečil pridobitev relevantnih podatkov in ji s tem otežil delo, je dejansko vprašanje, na katerega toženka ni odgovorila in je izpodbijani sklep glede tega neobrazložen. Nadalje tožnik podredno še ugovarja, da je naložitev kazni v konkretnem primeru pretirana. Toženka je napačno ugotovila obteževalne okoliščine. Kršeno je načelo sorazmernosti. Poleg tega, kot toženka sama navaja, trenutno zoper nobeno podjetje ni uvedla postopka zaradi kršitve 6. ali 9. člena ZPOmK-1. Zahteva za posredovanje podatkov je neke vrste predfaza morebitnega nadaljnjega postopka in toženka bi morala to dejstvo vzeti v večji obzir pri odmerjanju kazni.

3. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, podredno pa, naj ga spremeni tako, da se mu izreče opomin oziroma naloži nižje plačilo denarne kazni, po presoji sodišča. V vsakem primeru zahteva povračilo stroškov postopka v 15 dneh, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožnikovim očitkom. Navaja, da tožnik napačno sklepa, da mu je naložila denarno kazen, ker je skupaj s Pojasnili predložil nepopolne podatke (ni posredoval odgovora na točko 2) f. Zahteve za posredovanje podatkov). Tožniku je naložila denarno kazen zaradi neposredovanja zahtevanih podatkov v določenem 15 dnevnem roku. V konkretnem primeru je relevantna pravna podlaga 27. člen ZPOmK-1 in ne 14. člen ZPOmK-1, ki ga omenja tožnik. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen, ni dvoumen in je v celoti utemeljen. V zvezi z višino denarne kazni toženka vztraja, da je pravilno upoštevala ter obrazložila obteževalne okoliščine in odvračalni učinek. Znesek denarne kazni je sorazmeren in primeren ter predstavlja samo 6 % najvišje možne kazni, ki je 50.000 EUR. Glede dolgotrajnosti kršitve dodaja, da je zahtevala podatke za 4 leta nazaj zaradi neposredovanja odgovora tožnika na zahtevo za posredovanje podatkov z dne 13. 10. 2016.

5. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZPOmK-1 v 27. členu (zahteva za posredovanje podatkov) določa:

"[...]

(2) Agencija lahko zahteva podatke od podjetja tudi s posebnim sklepom, ki vključuje: pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.

(3) Podjetje mora posredovati vse dokumente, ni pa dolžno priznati kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(4) Če podjetje, na katero je agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov s sklepom, posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.

[...]"

8. Sodišče najprej kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da naj bi bila vsebina izpodbijanega sklepa dvoumna, obramba tožnika pa zaradi tega otežena ali celo onemogočena.

9. Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.¹

10. V obravnavni zadevi je povsem jasno, da je toženka ob uporabi 27. člena ZPOmK-1 naložila tožniku plačilo denarne kazni v višini 3.000,00 EUR, ker ji ta ni v določenem roku posredoval podatkov v skladu z Zahtevo za posredovanje podatkov, s katero je zahtevala dokumente oziroma pojasnila v zvezi z zakupom čarterskih poletov, z rokom 15 dni in opozorilom, da če bo posredoval nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne bo posredoval v določenem roku, da bo izdala sklep, s katerim mu bo naložila denarno kazen v višini do 50.000 EUR. Tako je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa in pojasnjeno v njegovi obrazložitvi (zlasti npr. točke 2, 4, 8 in 11 obrazložitve). To je predmet spora.

11. Tožnik očita toženki, da v izpodbijanem sklepu dvoumno navaja, da je bila kršena sodelovalna dolžnost, torej da ji ni posredoval podatkov, hkrati pa, da ji je podatke posredoval, vendar ne popolnih.

12. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v izpodbijanem sklepu podrobno pojasnjeno, da tožnik zahtevanih podatkov v 15 dnevnem roku ni posredoval toženki, kar (že) predstavlja kršitev, saj je poslal Pojasnila šele kot odgovor na obvestilo toženke o kršitvi št. 3062-4/2014-93 z dne 15. 10. 2018. To je relevantno dejansko stanje, ki je v celoti obrazloženo v izpodbijanem sklepu. V navedbah toženke ni nikakršnih nasprotij, kot to poskuša brez podlage prikazati tožnik v tožbi. Tožbena trditev, da tožnik ni kršil sodelovalne dolžnosti, torej ne drži, je protispisna in tudi v nasprotju z drugimi navedbami tožnika. Da je tožnik poslal Pojasnila toženki šele po prejemu obvestila o kršitvi, navaja tudi sam v tožbi (točka II tožbe). Glede relevantnega dejanskega stanja, o katerem se je tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa natančno seznanil in izjavil, ni dvoumnosti ali nejasnosti.

13. V Pojasnilih je tožnik izrecno navedel, da se strinja z ugotovitvami toženke, da je Zahtevo za posredovanje podatkov prejel dne 1. 8. 2018 in da nanjo v roku 15 dni ni odgovoril. Popolnoma točna je torej navedba toženke, da iz Pojasnil izhaja, da je tožnik priznal kršitev sodelovalne dolžnosti (glej zgoraj točko 9 te sodbe).

14. Da bi bila obramba otežena ali celo onemogočena, se po povedanem s tožnikom ni mogoče strinjati.

15. Toženka ima tudi prav, da se tožnik v tožbi napačno sklicuje na 14. člen ZPOmK-1, ki se nanaša na sodelovanje med raznimi organi in toženko v smislu pravne pomoči med organi. V konkretnem primeru je relevanten 27. člen ZPOmK-1, namreč toženka je v okviru preiskovalnega postopka s sklepom na podlagi tega člena naložila tožniku posredovanje določenih podatkov v določenem roku.

16. Kot že navedeno, da tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov, očitno ni sporno.

17. To pa nadalje tudi pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka. In kot navedeno, tožnik je bil o denarni kazni v primeru neposredovanja podatkov v določenem roku tudi izrecno opozorjen v Zahtevi za posredovanje podatkov.

18. V zvezi z oporekanjem tožnika relevantnosti zahtevanih podatkov pri "kdaj" vprašanjih, kot jih v tožbi poimenuje tožnik – gre za vprašanja o tem, na kakšen način je potekal zakup sedežev čarterskih poletov za poletne sezone od leta 2016 naprej, je treba navesti, da gre za tožbene novote, ki jih sodišče v skladu s 57. členom ZPOmK-1 že kot nedovoljene ne upošteva, namreč tega ugovora v postopku pred toženko tožnik ni podal.

19. Kolikor tožnik ugovarja še višini naložene kazni, sodišče prav tako sodi, da neutemeljeno.

20. Tožnik trdi, da naj bi toženka napačno ugotovila obteževalne okoliščine. Torej meni, da je naložitev 6 % od zagrožene kazni nesorazmeren ukrep, saj da je posredoval odgovore na vsa vprašanja, za vsa zahtevana leta, izpolnil vse tabele, natančneje se ni opredelil le do podvprašanja v 6. točki – 2) f. Zahteve za posredovanje podatkov, toženka pa naj bi vsaj okvirno z zahtevanimi podatki že razpolagala, saj naj bi ji že v letu 2015 posredoval odgovor na podobno vprašanje.

21. Prav tako tožnik trdi, da bi morala toženka v večji meri upoštevati, da postopka zaradi kršitve 6. ali 9. člena ZPOmK-1 še ni uvedla in da je zahteva za posredovanje podatkov le predfaza morebitnega postopka zoper podjetje, pri katerem so zaznane kršitve.

22. Trdi pa še, da ker se ne strinja s toženko, da neposredovanje odgovorov na "kdaj" vprašanja predstavlja onemogočanje pridobivanja relevantnih podatkov, da se tudi ne strinja z zaključki, da je to obteževalna okoliščina pri odmeri višine kazni, in, da ker je toženka zahtevala podatke za 4 leta nazaj, da se posredovanje podatkov v roku 2 mesecev ne more šteti kot dolgotrajna kršitev, odvračalni učinek pa naj bi toženka lahko dosegla tudi z milejšo oziroma nižjo kaznijo.

23. Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.

24. Ni mogoče pritrditi tožniku, da bi višina denarne kazni, ki znaša 6 % od najvišje predpisane, glede na konkretno kršitev, ki je v popolnem ignoriranju sklepa toženke – Zahteve za posredovanje podatkov, lahko v danih okoliščinah obravnavnega primera predstavljala nesorazmerno sankcijo.

25. Toženka je navedla kriterije, ki jih je upoštevala pri odmeri kazni. Pojasnila je, da je tožnik sicer storil blažjo postopkovno kršitev in je postopek v fazi analize razmer na trgu, da pa je tožnik ravnal malomarno, saj je Zahtevo za posredovanje podatkov po njegovih lastnih navedbah enostavno založil in nanjo pozabil, ter da je kršitev trajala več kot dva meseca. S tem se sodišče strinja. To, da je toženka zahtevala podatke za 4 leta nazaj, ni v nobeni povezavi s tem, da je tožnik odgovoril toženki šele s Pojasnili z dne 18. 10. 2018. Če pa tožnik ne bi iz malomarnosti pozabil na Zahtevo za posredovanje podatkov in bi npr. menil, da je postavljeni rok 15 dni za posredovanje odgovorov prekratek, bi lahko v skladu z zakonom zaprosil za njegovo podaljšanje.

26. Toženka je upoštevala dejstvo, da je tožnik predložil večino zahtevanih podatkov, kot olajševalno okoliščino, kot obteževalno pa, da odgovora na točko 2) f. Zahteve za posredovanje podatkov ni želel posredovati. Pri tem se je tožnik skliceval na poslovno skrivnost. Sodišče sodi, da je toženka neposredovanje tega odgovora na vprašanje lahko štela kot obteževalno okoliščino. Morebitna poslovna skrivnost še ne odvezuje podjetja od obveznosti, da podatke posreduje. Poudariti je treba, da je varstvo zaupnih podatkov v postopkih pred toženko tudi v ZPOmK-1 izrecno urejeno.²

27. Sodišče prav tako sodi, da ima toženka prav, da je potreba po doseganju odvračalnega učinka pri zahtevah za posredovanje podatkov velika, saj je logično in razumljivo, da je praviloma od podatkov, s katerimi toženka razpolaga tudi tako, da jih mora najprej pridobiti od podjetij, odvisno pravilno in učinkovito izvrševanje njenih zakonsko določenih pristojnosti. Tako je tudi v konkretnem primeru.

28. Toženka je pojasnila namen Zahteve za posredovanje podatkov. Glede na fazo analiziranja razmer na trgu iz narave stvari izhaja, da toženka še ne razpolaga z vsemi potrebnimi ugotovitvami, in od tega je odvisna tudi obrazložitev toženke. Če je tožnik na podobno vprašanje v preteklosti toženki že poslal določene podatke, to seveda še ne pomeni, da toženka lahko ugotavlja razmere na trgu na podlagi takšnih preteklih podatkov. Tudi sicer sodišče pripominja, da se tožnik v postopku pred toženko na pretekle podatke, ki bi morda lahko bili še vedno relevantni, niti ni skliceval. Dodatno toženka navaja, da je pri določitvi višine denarne kazni upoštevala poslovne rezultate podjetja – visok čisti dobiček, česar tožnik ne izpodbija.

29. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je toženka tudi po presoji sodišča pri določitvi višine kazni ustrezno upoštevala okoliščine konkretnega primera in zadostila zahtevam načela sorazmernosti. O kriterijih določitve višine denarne kazni je bil tožnik že vnaprej obveščen (obvestilo toženke o kršitvi št. 3062-4/2014-93 z dne 15. 10. 2018).

30. Do preostalih trditev strank pa se sodišče posebej ne opredeljuje, ker na sodno presojo po vsem navedenem ne morejo v ničemer vplivati.

31. Odločitev je bila sprejeta na seji v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je za konkretno odločitev pravno relevantno (neposredovanje zahtevanih podatkov v določenem roku; dejstva kot taka, ki jih je toženka upoštevala pri določitvi višine denarne kazni), ni sporno.

32. Sodišče je torej tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

33. Stroškovna odločitev temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Tako tudi Bratina, T., Kocmut, M., v: Grilc, P. idr.: Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1): s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 308–309.
² Npr. 13.a člen ZPOmK-1 – dolžnost varovanja zaupnih podatkov, 13.b člen ZPOmK-1, 18. člen ZPOmK-1 idr.

Datum zadnje spremembe:

27.05.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep U 1/2009
• UPRS Sodba I U 238/2020-18
• sklep U 2153/2008