UPRS Sodba I U 805/2019-7

Jedro

Organ, ki pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v preverjanem obdobju ni upošteval tudi izplačane preživnine pri ugotavljanju višine prejetega dohodka, čeprav je, kot izhaja iz upravnega spisa, imel izpis iz transakcijskega računa, je napačno uporabil materialno pravo in posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. Nerelevantno je, v zvezi z obveznostjo, da se preživnina upošteva kot zmanjšanje dohodka, da je bila tožnici trgana iz njenega računa v izvršilnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 1088/2013 z dne 26. 3. 2019 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom odločil, da je tožnica dolžna vrniti 402,11 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1088/2013 z dne 16. 10. 2013 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku v postopku mediacije opr. št. M 73/2013. V tem postopku so bili izplačani odvetniški stroški v višini 402,11 EUR. Mediacijski postopek se je zaključil neuspešno, zaradi česar se je pravdni postopek, v okviru katerega je bila tožnica napotena na mediacijo, nadaljeval z dnem 27. 2. 2014, ta dan pa velja za pravnomočni zaključek mediacijskega postopka. Glede na določbo 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), se za postopek izterjave sredstev uporabljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Organ je preveril premoženjsko stanje tožnice, glede na določbo 49. člena ZBPP ter v zadevi uporabil določbe o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. V konkretnem primeru se je štiriletno obdobje preverjanja izteklo 29. 11. 2017, zato je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe o premoženjskem stanju v obdobju treh mesecev pred mesecem izteka obdobja preverjanja (to je za mesece avgust, september in oktober 2017). Ugotovil je, da je bil tožničin povprečni mesečni dohodek v tem obdobju 1.056,22 EUR, in je s tem presegla cenzus v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka za dodelitev BPP, kar je takrat znašalo 595,06 EUR. Kolikor bi upravičenka v tem obdobju zaprosila za BPP, do le te ne bi bila upravičena. Glede na ugotovitve je upravičenko z dopisom z dne 11. 2. 2019 pozval, da se v roku izjasni o navedenih dejstvih, vendar upravičenka do izdaje sklepa nanj ni odgovorila. Glede na določbi prvega in petega odstavka 49. člena ZBPP, v zvezi s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP, je upravičenka dolžna vrniti neupravičeno prejeto BPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je bila ob popolnem nerazumevanju obvestil neprijetno presenečena nad zahtevo za povračilo stroškov postopka. Pojasnjuje, da je odstopila od nadaljnjega dokazovanja deležev iz propadlega zakona zaradi zelo dolgotrajnih postopkov. Bila je v zelo težki finančni situaciji in psihično popolnoma uničena. Po izjavi sodnice naj bi šla vsak na svojo stran brez dodatnih stroškov, kar je potrdila tudi odvetnica. Zato dokumentov sprva ni razumela. V njenem primeru je šlo za dokazovanje deleža na premoženju, ki je bil del bivše tašče in tete bivšega moža. Ko bi dokazala, koliko je vložila, bi se začelo novo pravdanje, za to pa ni imela ne moči in ne denarja. Da je bilo skupaj vse še slabše, ima po dveh letih še vedno odprt pravdni spor s hčerko, ki je z izvršbo za preživnino prišla hitro do sredstev, ki ji ne pripadajo, njo pa porinila s tem dejanjem na popolni rob revščine. Z očetom ni imela nikakršnega dogovora o plačevanju preživnine, niti ji ni denarja dejal. Da v mesecih avgust, september in oktober 2017 ni prejela 3.168,67 EUR, kot izhaja iz sklepa, prilaga dokazila, izpis bančnega računa za to obdobje. V tem obdobju je prejela 400, 398,20 in 400 EUR, torej skupaj 1.198,20 EUR za vse tri mesece. Ostala sredstva so bila neupravičeno zasežena zaradi izvršbe. Že šest let se trudi postaviti na lastne noge v starem najemniškem stanovanju, v zadnjih treh letih je bila trikrat brezposelna in prejemnica socialne podpore, kaznovana pa je še z rubeži na majhno plačo. Da je vse še slabše, je delodajalec, torej država in banka, vsak zase zasegel enak znesek. Zasežena so ji torej sredstva v dvojni vrednosti izvršbe. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ glede na ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s prejemki tožnice, dohodkom v obdobju avgust, september in oktober 2017, lahko uporabil določbe o vrnitvi dodeljene BPP.

6. Uvodoma je med strankama sporna ugotovitev, da je tožnica iz naslova neto plače v preverjanem obdobju prejela skupno 3.168,67 EUR, kar bi narekovalo uporabo določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP, ker upravičenkin povprečni mesečni dohodek v taki višini znaša 1.056,22 EUR in je s tem presegal cenzus v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka za dodelitev BPP, ki je v tistem obdobju znašal 595,06 EUR. Tožnica ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju iz razloga, ker je bila v tem obdobju njena plača obremenjena z izvršbo, preživninsko terjatvijo do hčerke, ter je posledično zato v tem obdobju prejela skupaj (v treh mesecih) le 1.198,20 EUR.

7. Na podlagi določbe prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanje materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do socialne varnosti. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za plačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova. Enako določbo o zmanjšanju lastnega dohodka vsebuje tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) (14. člen), da se od lastnega dohodka odšteje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

8. Organ, ki pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v preverjanem obdobju ni upošteval tudi izplačane preživnine pri ugotavljanju višine prejetega dohodka, čeprav je, kot izhaja iz upravnega spisa, imel izpis iz transakcijskega računa, je napačno uporabil materialno pravo in posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. Nerelevantno je, v zvezi z obveznostjo, da se preživnina upošteva kot zmanjšanje dohodka, da je bila tožnici trgana iz njenega računa v izvršilnem postopku. Organ je tožnici torej napačno v Obvestilu o ugotovitvah z dne 11.2.2019 pojasnil, da ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil zaradi izvršilnih postopkov, saj je kolikor gre za preživnino, ta trditev materialno pravno napačna. Posledično zato sodišče ne šteje tožbene navedbe tožnice v zvezi s preživnino, ki na Obvestilo o ugotovitvah ni odgovorila, za tožbeno novoto. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ ugotovi višino tožničine preživninske obveznosti ter pri ugotavljanju višine tožničinega dohodka upošteva stališče sodišča, ki se nanaša na pravilno uporabo prava ter ponovno ugotovi, ali tožnica zapade določbam, na podlagi katerih bi morala prejeto BPP vrniti.

9. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, je sklep organa nezakonit. Sodišče ga je na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 275/2015
• UPRS sodba II U 308/2015
• UPRS sodba II U 276/2015, enako tudi II U 315/2015