<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 110/2018-15

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.110.2018.15
Evidenčna številka:UP00031591
Datum odločbe:06.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Liljana Polanec (preds.), mag. Damjan Gantar (poroč.), dr. Boštjan Zalar
Področje:ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
Institut:zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - ustrezna strokovna izobrazba

Jedro

ZZDej govori o ustrezni strokovni izobrazbi, pri čemer je za opravljanje poklica zdravstvenega tehnika lahko ustrezna strokovna izobrazba tista, ki nudi izobraževanje na področju zdravstvene nege, iz dopisa ravnatelja ... z dne 20. 6. 2017 pa izrecno izhaja, da programa srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege na C. šoli niso izvajali in da tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na njihovi šoli. Ustrezna izobrazba ne more biti taka izobrazba, kjer ni praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege, v kolikor želi nekdo opravljati poklic tehnika zdravstvene nege.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za vpis v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege za poklic .... V obrazložitvi odločbe navaja, kaj je tožnik priložil k vlogi za vpis v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege in ugotavlja, da iz izpisa iz evidence za letno spričevalo ali obvestilo o uspehu ... z dne 2. 6. 2011 izhaja, da je tožnik v letu 1992/93 opravil zaključni izpit, smer in vrsta izobraževalnega programa: A., smer B.. V skladu s prvim odstavkom 62. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej) lahko zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacija), določene s tem zakonom in z drugimi predpisi. V skladu s 5. členom Pravilnika o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (v nadaljevanju Pravilnik) mora izvajalec uspešno zaključiti srednjo strokovno šolo v Republiki Sloveniji, kar dokazuje z zaključenim spričevalom srednje strokovne šole. Za pridobitev poklicne kvalifikacije tehnika zdravstvene nege mora izvajalec kumulativno izpolniti tri pogoje: pridobiti mora ustrezno srednjo strokovno izobrazbo in imeti opravljeno pripravništvo ter strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti. Iz izpisa iz evidence za letno spričevalo ali obvestilo o uspehu ... ni razvidno, da bi tožnik pridobil ustrezen naziv srednje strokovne izobrazbe. Prvostopenjski organ je na ... naslovil dopis, v katerem je zaprosil za posredovanje pojasnila o tem, ali ima tožnik, ki je bil dijak šole C. v izobraževalnem programu A. smer B., opravljene tudi ure strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege. ... je navedla, da programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege na šoli C. niso izvajali, zato tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na šoli C.. Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik ni zaključil programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege in ni pridobil naziva strokovne izobrazbe srednja medicinska sestra oziroma srednji zdravstveni tehnik na podlagi izobraževalnih programov s področja zdravstvene nege, saj šola C. ni izvajala tega programa. Iz navedenih razlogov je bila njegova vloga zavrnjena.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

3. Tožnik v tožbi navaja, da noben predpis ne predpisuje, da mora kandidat, ki zahteva vpis v register izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege za poklic tehnika zdravstvene nege, imeti zaključen program srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege. Izrecno opozarja na to, da Pravilnik v 1. točki 5. člena določa, da mora izvajalec uspešno zaključiti srednjo strokovno šolo v Republiki Sloveniji, s tem v zvezi pa ne določa, kakšne vrste mora ta srednja šola biti, niti ne določa, da mora kandidat zaključiti program srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege. Bistveno je, da je kandidat strokovno usposobljen za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu. Poleg tega je tožnik opravil zaključni izpit za bolničarja negovalca in pridobil naziv, kot je to razvidno iz potrdila Ljudske univerze Č.. Vrsto let je opravljal dejavnost, ki je potrebna za kvalifikacijo za tehnika zdravstvene nege. Delal je tudi kot bolničar negovalec v Centru D.. Prav tako je opravil strokovni izpit za poklic tehnika zdravstvene nege pooblaščenega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice E. dne 2014. Ravno ta dokument kaže na to, da je usposobljen za opravljanje dela zdravstveni tehnik. Če ne bi imel ustrezne srednje strokovne izobrazbe, mu Splošna bolnišnica E. sploh ne bi smela dopustiti opravljati tega strokovnega izpita. Zaradi tega predstavlja to dvojna merila, da mu drug organ, to je v tem upravnem sporu prvostopenjski organ, ne dovoli vpisa v register za poklic tehnika zdravstvene nege. Povsem absurdno je, da bi se od tožnika, ki že desetletja opravlja delo zdravstvenega tehnika, zahtevalo, da mora pridobiti še srednješolsko izobrazbo v isti smeri. Tožena stranka ne navaja datumsko akta preklica potrdila Splošne bolnišnice E. o opravljenem izpitu za tehnika zdravstvene nege, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS. Tudi če je do preklica prišlo, je to dejanje nično. Absurdno je, da bi navedeni zavod prekvalificiral potrdilo v drugačno in sicer da naj bi tožnik opravil strokovni izpit „bolničar negovalec“. Pri tem se tožnik sklicuje na 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da za javno listino velja, da je v njej resnično tisto, kar je v njej navedeno. Če je bilo potrdilo v resnici preklicano, bi morala biti o tem izdana upravna odločba. S preklicem pa je bilo poseženo v pridobljene pravice in status tožnika in zato preklic nima pravnih učinkov. Če tožnik ni imel srednje strokovne izobrazbe, mu Splošna bolnišnica E. sploh ne bi smela dopustiti opravljati strokovnega izpita za poklic tehnika zdravstvene nege. Poleg tega je nesprejemljivo stališče, da naj bi tožnik v pritožbi navajal nova dejstva, ki naj bi bila prepovedana v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP. Upravni organi morajo namreč skladno z določilom 8. člena ZUP ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločbo. Nadalje se tožnik sklicuje na to, da je zaključek šolanja na šoli C. - smer B. tedaj omogočal neposreden vpis oziroma izpolnjevanje vseh pogojev za vpis na Medicinsko fakulteto. V upravnem postopku je bilo nepravilno zaključeno, da ni pridobil ustreznega naziva in da nima ustrezne srednje strokovne izobrazbe za zdravstvenega tehnika. Zmotno je stališče, da se kot pridobljena ustrezna strokovna izobrazba do 31. 8. 2004 šteje le zaključek srednje strokovne šole zdravstvene smeri z nazivom zdravstveni tehnik pod pogojem, da bi v tem programu morali izvajati praktično usposabljanje s področja zdravstvene nege. Ustrezne izobrazbe ni mogoče tolmačiti tako ozko. Po takrat veljavnem Zakonu o usmerjenem izobraževanju je zaključek štiriletnega srednješolskega programa vsakršne / smeri izenačevala štiriletno srednjo poklicno šolo, ker je v obeh smereh vsak dijak po zaključenem štiriletnem šolanju pridobil naziv tehnik. Tudi tožnikov doseženi naziv tehnik je pridobljen v šolskem letu 1992/93. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic tehnika zdravstvene nege je bilo v Uradnem listu RS neutemeljeno preklicano. Tožnik predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in tožnika vpiše v register izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege za poklic tehnika zdravstvene nege ter da naj toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 62. člen ZZDej, ki določa, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacija), določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Minister za zdravje predpiše seznam poklicev za zdravsteno dejavnost, v katerem so določeni poklici zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, njihovo delovno področje in stopnja zahtevnosti dela na področju zdravstvene dejavnosti. S strani ministra je bila izdana tudi Odredba o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, ki določa seznam poklicev zdravstvenih delavcev, njihovo kvalifikacijo, delovno področje in poklicne dejavnosti (kompetence) na področju zdravstvene dejavnosti ter seznam poklicev zdravstvenih sodelavcev in njihovo kvalifikacijo. Med drugim je v seznamu določeno, da je poklicno kvalifikacijo tehnik zdravstvene nege dosegel, kdor ima med drugim srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno najpozneje do 31. 8. 2004, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena tehtnica/zdravstveni tehnik). Tudi Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti v 5. členu določa, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo. Glede navedb tožnika, da je opravil zaključni izpit za bolničarja-negovalca na Ljudski univerzi Č., je potrebno poudariti, da tožnik nepravilno enači poklic oziroma poklicno kvalifikacijo bolničar-negovalec in tehnik zdravstvene nege. Bolničar-negovalec mora imeti nižjo poklicno izobrazbo, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, ali srednjo poklicno izobrazbo, pripravništvo in strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti. Ta program traja zgolj tri leta. Ker je iz potrdila o opravljenem strokovnem izpitu pooblaščenega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica E. izhajalo, da je tožnik opravil strokovni izpit za poklic tehnika zdravstvene nege, je SB E. v Uradnem listu RS preklicala napačno izdano potrdilo za poklic „tehnik zdravstvene nege“. Potem je bilo tožeči stranki izdano pravilno potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic bolničar negovalec. Niso točne tožnikove navedbe, da mu je navedeni zdravstveni zavod dovolil pristopiti k opravljanju strokovnega izpita za poklic tehnik zdravstvene nege, saj iz kopije prijave za strokovni izpit izhaja, da je tožnik pod zahtevanim podatkom poklic napisal bolničar, pod črto pa še kemijski tehnik in ne tehnik zdravstvene nege. Iz spisovne dokumentacije je še razvidno, da je tožnik opravil ustrezni izobraževalni program in pripravništvo za bolničarja-negovalca, iz zapisnika komisije z dne 17. 11. 2014 o poteku strokovnega izpita za poklic bolničar-negovalec na ime tožnika pa izhaja, da so se izpitna vprašanja nanašala na poklicno področje bolničar-negovalec in ne tehnik zdravstvene nege. Delovne izkušnje brez ustrezne strokovne usposobljenosti oziroma brez pridobljene poklicne kvalifikacije se ne morejo šteti za relevantne in jih zato tožena stranka ni mogla upoštevati. Tožnik sicer izkazuje delovne izkušnje za poklic bolničar - negovalec in ne tehnik zdravstvene nege. Preklicano potrdilo pooblaščenega zdravstvenega zavoda SB E. ima sicer res značaj javne listine, vendar je treba ob tem upoštevati tudi 169., 170. in 171. člen ZUP, po katerih je predvidena možnost poprave potrdila, v kolikor ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Zoper potrdilo, ker to nima pravne narave odločbe, ni dovoljena samostojna pritožba. Zato ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da bi morala biti v zvezi s potrdilom izdana posebna upravna odločba. Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki naj bi zaključek štiriletnega srednješolskega programa katerekoli smeri izenačeval s štiriletno srednjo poklicno šolo, pa ni relevanten, saj gre v primeru izobraževanja za tehnika zdravstvene nege za štiriletno srednjo strokovno izobraževanje. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je pomotoma poslalo tožbo v odgovor tudi prvostopenjskemu organu, čeprav glede na določilo 17. člena ZUS-1 v tem postopku ne more imeti položaja stranke, saj je v tem primeru lahko stranka le Republika Slovenija, zastopa pa jo organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, to pa je v tem primeru Ministrstvo za zdravje. Kljub temu je prvostopenjski organ na tožbo odgovoril, predlagal zavrnitev tožbe in priglasil stroške postopka. Vendar pa, ker ne more imeti položaja stranke, sodišče odgovora na tožbo prvostopenjskega organa ne more upoštevati.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZZDej v prvem odstavku 62. členu določa, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacije), določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Nadalje je v 5. členu Pravilnika določeno, da je eden od pogojev za vpis v register za tehnika zdravstvene nege oziroma medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika med drugim tudi ta, da ima pridobljeno zaključno spričevalo srednje strokovne šole v Republiki Sloveniji in opravljen strokovni izpit. Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege za poklic tehnika zdravstvene nege. Glede navedenega se sodišče v celoti pridružuje razlogom v izpodbijani odločbi, zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da po navedbah ... programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege na šoli C. niso izvajali, zato tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na šoli C.. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik ni zaključil programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege in ni pridobil naziva strokovne izobrazbe srednja medicinska sestra oziroma srednji zdravstveni tehnik na podlagi izobraževalnih programov s področja zdravstvene nege, saj šola C. ni izvajala tega programa.

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, da noben predpis ne določa, da mora kandidat, ki zahteva vpis v register izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege, imeti zaključen program srednjega strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege, sodišče pojasnjuje, da v 62. členu ZZDej in v Pravilniku sicer res ni izrecno uporabljen izraz „izobraževanje zdravstvene nege“, pač pa je v ZZDej govori o ustrezni strokovni izobrazbi, pri čemer je tudi po mnenju sodišča za opravljanje poklica zdravstvenega tehnika lahko ustrezna strokovna izobrazba tista, ki nudi izobraževanje na področju zdravstvene nege, iz dopisa ravnatelja ... z dne 20. 6. 2017 pa izrecno izhaja, da programa srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege na šoli C. niso izvajali in da tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na njihovi šoli. Ustrezna izobrazba ne more biti taka izobrazba, kjer ni praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege, v kolikor želi nekdo opravljati poklic tehnika zdravstvene nege. Pravilnik v 1. točki 5. člena sicer res določa, da mora izvajalec uspešno zaključiti srednjo strokovno šolo v Republiki Sloveniji, vendar pa po presoji sodišča za poklic tehnika zdravstvene nege ne more biti ustrezna katerakoli srednja strokovna šola, ampak tista strokovna šola, kjer se izvaja program za tehnika zdravstvene nege.

9. Nadalje tožnik navaja, da je opravil zaključni izpit za bolničarja-negovalca, vendar pa to ni isto kot poklic tehnik zdravstvene nege, v zvezi s katerim je bila njegova vloga zavrnjena. Tudi če je vrsto let opravljal dejavnost, ki je potrebna za kvalifikacije za tehnika zdravstvene nege, kot navaja v tožbi, zgolj opravljanje take dejavnosti ni dovolj, če nima opravljene ustrezne izobrazbe s tega področja, pripravništva za tehnika zdravstvene nege in izpita za tehnika zdravstvene nege.

10. Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da je tožnik opravil strokovni izpit za poklic tehnika zdravstvene nege pooblaščenega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice E., saj iz upravnega spisa izhaja, konkretno iz zapisnika izpitne komisije, da je 17. 11. 2014 tožnik opravljal strokovni izpit za poklic bolničarja-negovalca. Tudi izpitna vprašanja so se nanašala na poklicno področje bolničarja-negovalca. Res mu je Splošna bolnišnica E. izdala potrdilo za poklic tehnika zdravstvene nege, vendar je bilo to preklicano v Uradnem listu št. 58 z dne 20. 10. 2017. Iz navedenega razloga ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da je tožnik opravil strokovni izpit za poklic tehnika zdravstvene nege, saj je bilo izdano potrdilo napačno. Ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da mu je Splošna bolnišnica E. dopustila opravljati strokovni izpit za poklic tehnika zdravstvene nege, saj, kot je bilo že omenjeno, iz zapisnika izpitne komisije to ne izhaja. Iz navedenega razloga tudi ni mogoče slediti tožbenim navedbam, češ da naj bi imeli državni organi in organi z javnimi pooblastili dvojna merila.

11. Akt o preklicu potrdila, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni ničen. Tožnik v tožbi namreč ne navaja, kateri izmed razlogov za ničnost iz prvega odstavka 279. člena ZUP naj bi bil podan. Res je sicer, da za javno listino velja, da se domneva resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, kot navaja tožnik v tožbi, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je bila veljavnost te javne listine (potrdila o izpitu) preklicana. Iz 171. člena ZUP tudi izhaja, da je dovoljeno dokazovati, da so javne listine oziroma kopije javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Za preklic potrdila ni potrebno, da bi se o tem vodil upravni postopek in izdala upravna odločba.

12. V zvezi s tožbenim očitkom, da bi bilo potrebno upoštevati pritožbene novote v upravnem postopku, in sicer prijavo za strokovni izpit iz marca 2014, pogodbo o zaposlitvi pri DEOS, plačilno listo za december 2011 in spričevalo o zaključnem izpitu za bolničar - negovalec z dne 5. 9. 2012, pa sodišče pojasnjuje, da prvostopenjski organ postopka ni vodil v skrajšanem ugotovitvenem postopku ampak po posebnem ugotovitvenem postopku, kar pomeni, da je bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, saj je bil tožnik pred izdajo odločbe seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami in mu je bila dana možnost, da se do njih opredeli. Torej je tudi imel možnost navajati dejstva in dokaze, ki jih je navajal šele v pritožbenem postopku, zato ni upravičenega razloga, zakaj tega ni navajal že prej. Ne glede na navedeno pa našteta dokumentacija ne more vplivati na pravilnosti odločitve, saj iz te dokumentacije ne izhaja, da bi imel opravljeno srednjo strokovno šolo s področja zdravstva, na kateri bi se izvajal program srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege za pridobitev naziva zdravstveni tehnik. Tudi če se je tožnik šolal še v času, ko je veljal Zakon o usmerjenem izobraževanju, se v srednji šoli ni šolal po programu srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege, saj to izrecno izhaja iz dopisa ravnatelja .... Na pravilnost odločitve pa tudi ne more vplivati dejstvo, da se je bilo možno po srednji šoli, ki jo je tožnik opravil, vpisati na Medicinsko fakulteto, saj pravica vpisa na Medicinsko fakulteto ni isto kot pravica opravljati delo zdravstvenega tehnika.

13. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev prvostopenjskega organa in tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V tej zadevi sodišče ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagal tožnik s predlogom za svoje zaslišanje. V konkretnem primeru namreč dejansko stanje med tožnikom in tožencem ni sporno. Ni sporno, katere listine je tožnik predložil, katere šole ima opravljene, katere izpite je opravljal, koliko časa, kje in kakšno delo je opravljal, pač pa je sporna le uporaba materialnega prava, ki se nanaša na to, ali glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnik izpolnjuje pogoje za vpis v register zdravstvenih delavcev kot zdravstveni tehnik. Če pa dejansko stanje med tožnikom in tožencem ni sporno, pa prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

14. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zato je bilo odločeno tako, kot je navedeno pod točko II izreka sodbe. Stroške postopka je priglasil tudi prvostopenjski organ, ki pa v skladu z 17. členom ZUS-1 ne more biti stranka. V skladu s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 je namreč lahko toženec le država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, v konkretnem primeru pa je bil postopek odločanja končan z aktom Ministrstva za zdravje. Priglašenih stroškov tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati. Sicer pa ne glede na navedeno iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015 izhaja, da ZUS-1 ni uredil vprašanja povrnitve stroškov, ki jih imajo osebe, ki niso glavne stranke v postopku zaradi pravice sodelovanja v postopku. Iz navedenega razloga je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS glede tega vprašanja uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pa se pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Tudi če bi bili priglašeni stroški prvostopenjskega organa upoštevni, pa niso bili potrebni, saj je sodišče prejelo odgovor tožene stranke na tožbo in zato odgovor prvostopenjskega organa ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) - ZZDej - člen 62, 62/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (2016) - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NTEy