UPRS Sodba I U 1756/2017-12

Jedro

Iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.

Tožnica z izvidom zdravtsvenega pregleda z dne 12. 6. 2017, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d.o.o., ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 490 točk, s čimer se uvršča na 166. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev stanovanj, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da bodo stanovanja na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 570 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. Odločil je še, da v postopku ni bilo stroškov (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnica pravočasno prijavila na razpis z dne 24. 9. 2016, nanašajoč se na dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. V njem so bili opredeljeni razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, vseboval pa je tudi pojasnila glede lastne udeležbe in varščine ter splošne določbe. S Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/1 I in 47/14; v nadaljevanju: Pravilnik) so za dodelitev neprofitnega stanovanja določene naslednje kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: stanovanjski status, kvaliteta bivanja, neprimerna površina stanovanja, funkcionalnost stanovanja, število članov gospodinjstva, ločeno življenje ter zdravstvene razmere. Z razpisom pa so se določile naslednje prednostne kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: mlade družine, mladi; družina z večjim številom otrok; invalidi in družine z invalidnim članom; družina z manjšim številom zaposlenih (lista A); prosilci z daljšo delovno dobo; žrtve družinskega nasilja; osebe s statusom žrtve vojnega nasilja; izobrazba; mlade družine, kjer ima vsaj en zakonec ali zunajzakonski partner doseženo višjo ali drugo stopnjo visoke izobrazbe in je nezaposlen; invalidi, ki so gibalno ovirani, trajno vezani na uporabo invalidskega vozička in bivajo v neprimerni stanovanjski površini, ki ne dosega površinskih standardov, določenih s spodnjo mejo za listo A; uvrstitev prosilca na prednostno listo na prejšnjih razpisih; prosilec je uporabnik hišniškega stanovanja; prosilec živi ali je v obdobju treh let pred razpisom živel v rejniški družini in ob polnoletnosti in prenehanju rejništva nima pogojev za vrnitev k staršem ter stalnost bivanja na območju občine A..

3. Organ druge stopnje je zavrnil pritožbo zoper navedeno odločbo. Ugotovil je, da se tožničina pritožba nanaša na dodelitev točk v zvezi s postavko 13.1. vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - "prosilec je žrtev družinskega nasilja". Sklicuje se na tekst navedene postavke, iz katerega je razvidno, da je za s tem povezano dodelitev točk treba predložiti dokazilo o nasilju v družini - strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz objave na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/ delovna _podrocja/sociala/program i_ socialnega_varstva/varne hise/. To so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju. Potrdilo mora biti izdano na veljavnem obrazcu, ki ga je izdala Socialna zbornica Slovenije. Ker tožnica kljub pozivu organa prve stopnje ni predložila ustreznih dokazil (predložila je potrdilo o strokovni obravnavi, ki ga ni izdala organizacija, ki izvaja verificirane programe), ni upravičena do točk po navedeni postavki.

4. Organ druge stopnje je še pojasnil, da ni upošteval v pritožbi predloženega novega dokaza - točkovalnega zapisnika za trisobno stanovanje št. ..., v večstanovanjskem objektu na naslovu B., z dne 17. 5. 2017, ki ga je izdelala izvedenka gradbene stroke C.C.. Tudi sicer je sprejel stališče, da so bile tožnici že dodeljene točke pri postavki "7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana", če bi z navedenim točkovalnim zapisnikom dokazovala vlago v stanovanju, kar je pogoj za upravičenost do točk pri zdravstvenih razmerah.

5. Tožnica zoper navedeno odločbo organa prve stopnje vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja predložila vso potrebno dokumentacijo, tudi potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d. o. o., izvid zdravniškega pregleda z dne 12. 6. 2017 in točkovalni zapisnik za trisobno stanovanje, v katerem biva. Tožena stranka naj ne bi upoštevala navedenih vlog, prav tako pa tožnica naj ne bi bila opozorjena, da ji tožena stranka ne bo priznala potrdila psihiatrinje. Pojasnjuje, da točkovalnega zapisnika ni uspela dobiti v krajšem času zaradi razmer, v katerih živi. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

6. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je že iz 20. točke poglavja 6. 4. ("Predložitev listinskih dokazil javnega razpisa") razvidno, da je v primeru uveljavljanja točk za nasilje v družini treba predložiti strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz navedene spletne strani. Potrdilo mora biti izdano na veljavnem obrazcu, ki ga je izdala Socialna zbornica Slovenije. Skoraj enako besedilo vsebujeta postavka 13.1. in Navodilo za izpolnjevanje vloge. Eden izmed pogojev za dodelitev točk po navedeni postavki je, da potrdilo izpolni organizacija, katere programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kar pomeni, da se zahteva kvalificirano potrdilo tako po vsebini kot tudi po obliki. To pa ni potrdilo družbe D. d. o. o. Tožnica je bila o navedenem ustrezno obveščena, vendar kljub pozivu organa prve stopnje navodil ni upoštevala.

7. V zvezi s točkovalnim zapisnikom, na katerega se tožnica sklicuje v tožbi, tožena stranka ponavlja ugotovitve iz odločbe z dne 11. 7. 2017. Pripominja še, da tožnica v vlogi ni uveljavljala točk pri postavki 2.1. "bivanje v neprimernem stanovanju", na kar bi se navedeni zapisnik lahko nanašal. Sicer pa gre za novo dejstvo, ki ga je tožnica uveljavljala šele v postopku pred organom druge stopnje.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

10. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) izdan Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in na tej pravni podlagi objavljen Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 24. 9. 2016 (v nadaljevanju Javni razpis).

Relevantne določbe SZ-1

11. Iz petega odstavka 87. člena SZ-1 je razvidno, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister.

12. Šesti odstavek 87. člena SZ-1 določa, da se v Pravilniku določijo splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, kriteriji za morebitno plačilo lastne udeležbe in varščina za uporabo stanovanja ter možni zavezanci zanju, površinski normativi za dodelitev neprofitnih stanovanj in napotki glede njihove uporabe ter postopek dodeljevanja teh stanovanj. Pogoji in merila se določijo tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev kot, na primer, družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za posamezno lokalno skupnost, kar mora lokalna skupnost posebej opredeliti v razpisu. Najemodajalec v posameznem javnem razpisu določi tudi, katera kategorija prosilcev ima prednost pri dodelitvi stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk, ugotovljenih glede na prej navedena merila.

13. Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s Pravilnikom, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik iz petega odstavka tega člena (sedmi odstavek 87. člena SZ-1).

Relevantne določbe Pravilnika

14. Pravilnik v prvem odstavku 3. člena določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije (prva alineja); stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja (druga alineja); da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja.

15. Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora med drugim določati dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi (3. točka 18. člena Pravilnika). Če prosilec izkazuje socialno-zdravstvene razmere mora vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem priložiti drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo (šesta alineja prvega odstavka 19. člena Pravilnika).

Presoja obravnavane zadeve

16. Med strankama je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje in merila, določena z Javnim razpisom, in sicer v točkovalni kategoriji 13. - "Žrtve nasilja v družini". Organ prve stopnje tožnici namreč ni priznal s tem povezanih točk, ker kljub pozivu za dopolnitev vloge, v katerem je bila opozorjena na pravne posledice, če tega ne bo storila, ni predložila ustreznega listinskega dokazila skladno z Javnim razpisom.

17. Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, so opredeljeni v Javnem razpisu, objavljenem v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom, čemur tožnica ne nasprotuje. Iz navedenih razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz objave na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/ delovna _podrocja/sociala/program i_ socialnega_varstva/varne hise/. Glede na nadaljnje besedilo navedene podtočke so to na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.

18. Taka zahteva je po presoji sodišča v skladu s citirano šesto alinejo prvega odstavka 19. člena Pravilnika, ki temelji na navedenih določbah 87. člena SZ-1. Prav tako ni v neskladju z določbami Zakon o splošnem upravnem postopku.¹ Postopek javnega razpisa je namreč poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani, torej morajo predložiti enaka dokazila (kot so zahtevana v razpisu), kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev.

19. Zato je neutemeljen tožničin ugovor, da je navedenim zahtevam ustrezno zadostila s tem, da je predložila navedeno potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, ki ga je ob upoštevanju izvida zdravniškega pregleda z dne 12. 6. 2017 izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d. o. o. (priloga B11 spisa). Tudi po presoji sodišča tožnica ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017 (priloga B10 spisa).

20. Točkovalnega zapisnika z dne 17. 5. 2017, na katerega se je tožnica sklicevala v pritožbi, tudi po presoji sodišča ni mogoče upoštevati, kar je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ. Iz točke 7. Javnega razpisa je namreč razvidno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge (to je 28. 10. 2018). Tožena stranka se zato utemeljeno sklicuje tudi na tretji odstavek 238. člena ZUP, skladno s katerim lahko drugostopenjski organ upošteva le tista nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času javnega razpisa, pa jih stranka upravičeno ni mogla predložiti v roku za oddajo vloge oziroma v roku za dopolnitev vloge. Tega pa tožnica v pritožbenem postopku ni izkazala.

21. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pri točkovanju tožničine vloge v zvezi z Javnim razpisom pravilno upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na predloženo dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to tedaj mogoče. V obravnavani zadevi je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pravilno je bilo uporabljeno materialno pravo, postopek pa je bil voden v skladu z zakonom.

22. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

23. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno je namreč le, ali je tožena stranka ravnala v skladu s pravili postopka v zvezi z upoštevanjem vseh listin, ki jih je tožnica priložila vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

-------------------------------
¹ Po petem odstavku 20. člena Pravilnika se za vodenje razpisnega postopka v zadevah, kot je obravnavana, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Datum zadnje spremembe:

19.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 541/2020-27
• UPRS Sodba I U 1032/2021-8
• sodba U 460/2008