UPRS Sodba I U 1476/2019-6

Jedro

Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju sodišča pa lahko obstoj ugovornega razloga izkažejo ne le v primeru, da dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem delu izvršilnega postopka, ampak tudi v primeru, da vlagajo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Še vedno gre namreč lahko za ugotavljanje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in presojo pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s tem vprašanjem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1985/2019 z dne 2. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi dolžnica) z dne 31. 7. 2019 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1242/2018 z dne 2. 7. 2019.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 11. do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), predvsem pa na 4. alinejo 8. člena ZBPP. Ugotavlja, da tožnica zaproša za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1242/2018 z dne 2. 7. 2019, s katerim je bil med drugim (delno) zavrnjen ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi. Kot pojasni toženka, določba 4. alineje 8. člena ZBPP omejuje pravico prosilcev do BPP v izvršilnih zadevah. Po sodni praksi je mogoče v tovrstnih zadevah na podlagi 8. člena ZBPP dodeliti BPP le za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ni pa mogoče dodeliti BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno toženka ni presojala vsebinskega razloga iz 24. člena ZBPP ali materialnega položaja tožnice, temveč je zavrnila prošnjo v skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP in 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. Meni, da je toženka narobe uporabila materialno pravo, saj 4. alineja 8. člena ZBPP določa, da BPP ni dovoljeno odobriti, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Tožnica je izkazala obstoj razlogov za ugovor, ki preprečujejo izvršbo po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), in sicer ker je izvršba dovoljena na stvar, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, ker je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, poleg tega tožnica uveljavlja tudi zastaranje. V nadaljevanju tožnica pojasnjuje, da je po 13. členu ZBPP do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Minimalni dohodek od dne 1. 6. 2018 dalje znaša 385,00 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 770,10 EUR. Meni, da bi morala toženka upoštevati dohodek tožnice na dan vložitve prošnje za BPP. Tožnica je bila diskriminirana v primerjavi z drugimi upravičenci, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnica je bila zaradi svojega stanu očitno diskriminirana pri odločanju toženke o pravici do BPP in s tem je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi prošnji za dodelitev BPP oziroma podredno, da zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 4. alinejo 8. člena ZBPP, po kateri se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

7. Določba 8. člena ZBPP, ki je uvrščena v uvodno poglavje ZBPP, (taksativno) našteva primere v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju sodišča pa lahko obstoj ugovornega razloga izkažejo ne le v primeru, da dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem delu izvršilnega postopka, ampak tudi v primeru, da vlagajo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Še vedno gre namreč lahko za ugotavljanje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in presojo pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s tem vprašanjem.

8. V obravnavanem primeru pa je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP, brez da bi preizkusila, ali je tožnica, skladno z določbo 4. alineje 8. člena ZBPP, izkazala obstoj ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo. Tožnica v tožbi navaja, da je izkazala obstoj teh razlogov, in sicer uveljavlja naslednje razloge za ugovor: da je bila izvršba dovoljena na stvar, denarno terjatev ali druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, da je potekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo in da je nastopilo zastaranje terjatve. Obstoj teh razlogov je zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in jih v tožbi ponavlja, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi toženka opravila preizkus njihovega obstoja.

9. Res je, da razlogi za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil delno zavrnjen ugovor tožnice zoper sklep o izvršbi, ne izhajajo iz prošnje za dodelitev BPP, ki jo je na predpisanem obrazcu oddala tožnica, vendar iz določb ZBPP ne izhaja dolžnost prosilca, da bi relevantne „okoliščine in dejstva o zadevi“ samostojno navedel že ob vložitvi prošnje za BPP. Toženka bi zato morala tožnico pozvati na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in predložitev listin, ki verjetno izkazujejo obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerimi bi tožnica izkazala izglede za uspeh v postopku s pritožbo zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Če je namreč po določbi 4. alineje 8. člena ZBPP prosilec za dodelitev BPP lahko samo tisti dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki verjetno izkaže obstoj ugovornih razlogov po ZIZ, je v takih postopkih verjetna izkazanost obstoja ugovornega razloga nujen predpogoj. Pri tem sodišče dodaja, da ne zadostuje, da prosilec razloge zgolj navede, temveč jih mora konkretizirati ter navesti okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost njihovega obstoja.

10. Ker toženka v obravnavani zadevi ni opravila navedene presoje, je zmotno uporabila 4. alinejo 8. člena ZBPP. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponoven postopek.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji), saj je ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Datum zadnje spremembe:

19.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 107/2017-8
• UPRS Sodba II U 502/2019-7
• UPRS Sodba I U 1169/2017-5