<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep I U 1662/2019-14

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1662.2019.14
Evidenčna številka:UP00031607
Datum odločbe:10.01.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:inšpekcijski postopek - osebna vročitev - dokončna upravna odločba - fikcija osebne vročitve - prepozna tožba

Jedro

V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.

Napačno štetje rokov izhaja iz zmotnega sklepanja tožnika, da se rok za vložitev tožbe šteje od dneva, ko je bilo pismo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, in ne iz kakšnega drugega dejstva (npr. napake pri vročanju). Taka napaka pri sklepanju glede teka rokov bremeni tožnika. Drugače bi bilo lahko le v primeru, če bi pri vročanju nastala nepravilnost, vendar tega tožnik nikjer ne uveljavlja.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 22. 10. 2019 vložil tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je bilo začasno, do ugotovitve sposobnosti čolnov za plovbo (redni pregled plovil) in pridobitve dovoljenja upravne enote, prepovedano opravljanje dejavnosti prevoza oseb z rafti za gospodarske namene, ter izposoja (kajakov in supov), športnih čolnov na vesla (drugi odstavek 34. člena ZIN), da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi. V tožbi navaja, da se z dejavnostjo dnevnega izposojanja vodnih skuterjev in drugih vrst čolnov ter plavajočih naprav, namenjenih za šport in rekreacijo in razvedrilo, ne ukvarja, zaradi česar dovoljenje upravne enote za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje, ter da je opravil redne preglede plovil. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša stroške postopka.

2. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise zadeve in v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi ter navedbah v izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

3. Tožnik se v prvi pripravljalni vlogi sklicuje na 57. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah. Vztraja pri tožbi.

K I. točki izreka:

4. Po prejemu upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožbo potrebno zavreči kot prepozno.

5. Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

6. Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

7. Iz predloženih upravnih spisov in dokazil o vročitvi odločbe (podpisana vročilnica) izhaja, da je bila tožniku 5. 9. 2019 poizkušana vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu za vročanje puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 6. 9. 2019. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pisanja ni dvignila v postavljenem roku, mu je bilo pisanje 23. 9. 2019 puščeno v hišnem predalčniku.

8. V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. Iz načelnega pravnega mnenja, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče na Občni seji dne 14. 1. 2015 in po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP, v ZUP tudi ni podlage za razlago, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.

9. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev s tožbo izpodbijane odločbe opravljena v petek, 20. 9. 2019, torej z dnem izteka 15 dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Začetek tridesetdnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu je tako treba šteti od (prvega) naslednjega (delovnega) dne, torej od ponedeljka 21. 9. 2019. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru tako iztekel v ponedeljek, 21. 10. 20191. Tožnik pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložil priporočeno po pošti na sodišče v torek, dne 22. 10. 2019. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.

10. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom kot prepozno zavreči. Upoštevaje navedeno je sodišče po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v povezavi s 3. točko 46. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini.

11. Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov. S tem je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena konradiktornost postopka.2

12. Iz navedb tožnika v tožbi in pripravljalni vlogi ne izhaja, da bi se zavedal, da je njegova tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico) prepozna. Napačno štetje rokov torej izhaja iz zmotnega sklepanja tožnika, da se rok za vložitev tožbe šteje od dneva, ko je bilo pismo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, in ne iz kakšnega drugega dejstva (npr. napake pri vročanju). Taka napaka pri sklepanju glede teka rokov bremeni tožnika. Drugače bi bilo lahko le v primeru, če bi pri vročanju nastala nepravilnost, vendar tega tožnik nikjer ne uveljavlja. Ker pazi sodišče na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K II. točki izreka:

13. O stroških postopka tožeče stranke je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka je stroške postopka priglasila v tožbi. Ker tožena stranka stroškov postopka ni priglasila, je sodišče odločilo le o stroških postopka tožeče stranke.

-------------------------------
1 V skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi v prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih. Zadnji dan za vložitev tožbe je bil 20. 10. 2019, ki pa je bil nedelja. V skladu s citirano določbo je bil torej zadnji dan za vložitev tožbe 21. 10. 2019, ki je prvi prihodnji delovnik.
2 Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 36, 36/1, 36/1-2
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/3, 87/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NDk0