UPRS Sodba I U 1145/2019-9

Jedro

Nezaključen kazenski postopek preprečuje toženki odločitev o tožničini prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe in po potrebi za dodelitev BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na navedeno je tožničina prošnja za BPP trenutno nerazumna, ker je preuranjena.

V ZKP je predviden način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka zaradi slabih gmotnih razmer, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba ZBPP. Odločanje o stroških je v pristojnosti kazenskega sodišča in o isti zadevi ne more odločati organ za BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka delno ugodila prošnji tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Tožnici je bila dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 58810/2018, zaradi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem in drugem odstavku 190. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Prošnja tožnice pa je bila zavrnjena v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi ter za oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A..

2. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je prosilka upravičenka do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Skladno s 26. členom v zvezi z 28. členom ZBPP je prosilki dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku od 18. 5. 2019 dalje, saj dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP lahko organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Prosilka je želela poleg svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje tudi svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar je bila prošnja v tem delu zavrnjena. Mogoče je pričakovati, da bo prosilki zagotovljeno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi stopnji, v kolikor se s prvostopenjsko odločbo ne bo strinjala, pa bo imela, ob izpolnjevanju finančnega in ustreznem zatrjevanju vsebinskega kriterija, znova možnost zaprositi za BPP za vložitev pritožbe oziroma za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Prošnja pa je bila zavrnjena tudi v delu, kjer prosilka prosi za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je v razmerju do ZBPP poseben zakon, ki predvideva način, kako lahko obdolženec pride do strokovne BPP odvetnika oziroma kako je lahko obdolženec oproščen povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka, če je socialno ogrožen on oziroma njegova družina. V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Obvezna obramba po ZKP in oprostitev plačila stroškov po ZKP v povezavi s prvim odstavkom 97. člena ZKP je po svoji vsebini isto kot BPP, zato je v obravnavanem primeru uporaba ZBPP na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena ZBPP izključena. Odločanje o stroških je torej v izključni pristojnosti kazenskega sodišča, ki odloča po ZKP in o isti zadevi ne more odločati organ za BPP.

3. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in v tožbi pojasnjuje, da ji je BPP potrebna za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnih, nepravdnih in kazenskih postopkih pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje, za redna in izredna pravna sredstva, kot tudi za oprostitev stroškov postopka in oprostitev plačila sodnih izvedencev. Glede na nezakonito odvzeto prostost in odrejen pripor, ji pripada pravica do sodnega varstva pred sodiščem prve in druge stopnje, kot tudi pravica do sodnega varstva v postopku z izrednimi sredstvi. Uveljavlja kršitev ustavno določenih človekovih pravic (14., 21., 22. in 23. člen Ustave RS). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in ji dodeli BPP v zahtevanem obsegu, ter jo oprosti plačila stroškov postopka in plačila sodne takse.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP v delu, kjer prosi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge in tretje stopnje, ter za oprostitev plačila stroškov postopka.

7. Po določbi prvega odstavka 26. člena ZBPP se BPP lahko dodeli za tam navedene posamezne oblike pravne pomoči. Skladno z 28. členom ZBPP se BPP odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec (prvi odstavek), pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka).

8. V zadevi je nesporna ugotovitev, da je tožnica zaprosila za BPP za zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, za vložitev pritožbe na Višje sodišče in po potrebi za vložitev izrednega pravnega sredstva na Vrhovno sodišče. Iz podatkov upravnega spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da kazenski postopek v zadevi III K 58810/2018, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ni zaključen oz. v navedenem postopku še ni bila izdana sodba. Po presoji sodišča nezaključen kazenski postopek preprečuje toženki odločitev o tožničini prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe in po potrebi za dodelitev BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na navedeno je tožničina prošnja za BPP trenutno nerazumna, ker je preuranjena in tako tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Ugovor tožnice, da naj bi toženka s tem, ko ni odobrila BPP v zahtevanem obsegu, kršila njeno ustavno pravico do dostojanstva, časti in dobrega imena, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter pravico do sodnega varstva, sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača. Ob tem pa dodaja, da lahko tožnica na podlagi prvega odstavka 11. člena ZBPP zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. V primeru, da bo na prvi stopnji izdana odločba, s katero se tožnica ne bo strinjala, bo imela možnost vložiti novo prošnjo za BPP, v kateri bo navedla želeno vrsto, obliko in obseg BPP.

9. V zvezi z zavrnitvijo prošnje tožnice za oprostitev plačila stroškov postopka sodišče pojasnjuje, da je lahko BPP s posebnim zakonom drugače urejena, kot je urejena z ZBPP in v takem primeru se določbe ZBPP uporabljajo subsidiarno. Tako je v četrtem odstavku 95. člena ZKP določeno, da sme sodišče v določbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Torej je v ZKP predviden način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka zaradi slabih gmotnih razmer, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba ZBPP. Odločanje o stroških je v pristojnosti kazenskega sodišča in o isti zadevi ne more odločati organ za BPP, zato je toženka prošnjo tožnice pravilno zavrnila tudi v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka.

10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker ključne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12. Neutemeljen je tožničin predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plača.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

19.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 42/2018-12
• UPRS sodba I U 298/2015
• UPRS Sodba I U 353/2023-7