<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2123/2018-8

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2123.2018.8
Evidenčna številka:UP00032000
Datum odločbe:27.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), mag. Mojca Muha (poroč.), Bojana Prezelj Trampuž
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - dolžnosti lastnika živali - stroški postopka

Jedro

V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo tožniku naloženo plačilo zneska v višini 543,33 EUR, ki ga mora nakazati v korist proračuna RS, na podlagi računa številka 212-59739746 z dne 6. 7. 2018, ki ga je izdalo zavetišče za zapuščene živali A. d.o.o., za odlov in oskrbo psa v zavetišču po sklepu U06174-44/2017/19. Poleg tega je inšpekcija odredila, da stroške izvršbe predhodno trpi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: UVHVVR), po izdaji računa pa stroški v zvezi z izvršitvijo te odločbe bremenijo tožnika. Tožnik je bil tudi opozorjen, da, v kolikor zavezanec ne poravna stroškov v določenem roku, bo denar na stroške zavezanca prisilno izterjala Finančna uprava RS. Odločeno je bilo tudi o nesuspenzivnosti pritožbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je UVHVVR s sklepom o dovolitvi izvršbe U06174-44/2017/19 z dne 6. 6. 2018 v izreku navedenemu zavetišču odredil izvršbo odločbe U06174-44/2017/15 z dne 24. 1. 2018, s katero je organ tožniku odredil trajno prepoved posedovanja psov, sklep o dovolitvi izvršbe je postal pravnomočen dne 26. 6. 2018, iz izreka sklepa pa je razvidno, da je bil tožnik opozorjen, da predhodno trpi stroške organ, po izstavitvi računa pa bo tožniku izdan sklep o stroških, prav tako je bil na to opozorjen tudi večkrat med postopkom. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je omenjeno zavetišče dne 5. 6. 2018 odvzelo psa, označenega s št. 191060000092819, po preteku zakonsko določenih 30 dni pa je zavetišče izstavilo račun, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep.

3. Tožnik se je zoper izpodbijani sklep pritožil, drugostopenjski upravni organ pa je z odločbo njegovo pritožbo zavrnil ob potrditvi odločitve in razlogov iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dodatno je navedel, da se obravnavana zahteva za sodno varstvo tiče odločbe št. U06174-44/2017/15 s katero so tožniku izrekli trajno prepoved posedovanja psov, pred tem pa je tožnik tudi imel možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo št. U006174-44/2017/15. Ob kontrolnem pregledu so utemeljeno posumili, da tožnik zopet poseduje psa, ki je bil čipiran, vendar z neveljavnim identifikacijskim dokumentom, pes pa je bil v v razmerah, ki so mejile na mučenje, zato ga je bilo treba nujno odvzeti. Tožnik se tako na odločbo kot na sklep o dovolitvi izvršbe ni pritožil, oba sta postala dokončna. Tožnik kot kršitelj je prevzel sklep o dovolitvi izvršbe U06174-44/2017/19, v katerem je natančno obrazloženo lastništvo psa. Da gre za pravilno ugotovljeno lastništvo psa potrjuje tudi dejstvo, da se glede psa ni javil noben drug morebiten lastnik. Drugostopenjski upravni organ je odločil na podlagi 113. člena ZUP in zavrnil zahtevo za povrnitev vseh stroškov pritožbenega postopka. Ker pritožba ni bila utemeljena je bila zavrnjena tudi zahteva tožnika po vrnitvi plačane upravne takse v višini 18,12 EUR.

4. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep o plačilu stroškov in 2. ter 3. točko izreka odločbe drugostopenjskega upravnega organa, in sicer iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS- 1). Navaja:

(i.) da je toženka v izpodbijani odločbi ravnala napačno, saj se je postopek zoper tožnika začel preuranjeno, kajti tožnik ni lastnik psa, zaradi česar je toženka ravnala napačno, ker ni poslala sklepa o stroških dejanskemu lastniku psa;

(ii.) da je tožnik dne 18. 7. 2018 vložil zahtevo za sodno varstvo in je že v njej navedel, da ni lastnik psa belgijskega ovčarja maline. Tožniku je znano, da naj bi bil pes sosedov, zaradi česar je povsem jasno, da je toženka poslala sklep o plačilu stroškov napačni osebi. Toženka bi zato morala z vloženo pritožbo plačilni nalog razveljaviti;

(iii.) da tožnik ni seznanjen z nikakršno odločbo, s katero naj bi mu bila odrejena trajna prepoved posedovanja psov, na katero se sklicuje naslovni organ. Zato ni mogel posredovati dokazov in drugih podatkov in ni mogel omogočiti zaslišanja prič;

(iv.) poudarja, da je nepismen, ne zna brati in je prava neuka stranka;

(v.) izpostavlja, da imajo doma psa mešančka, katerega lastnik je oče tožnika, B.B., o čemer bodo lahko izpovedali tudi oče, mati in partnerka tožnika.

5. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožnikove navedbe in vztraja pri ugotovitvah iz sklepa prvostopenjskega upravnega organa in odločbe drugostopenjskega upravnega organa ter se v celoti sklicuje nanju in na vso dokumentacijo upravnega spisa.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da sta izpodbijani sklep ter izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilni in skladni z zakonom so tudi njeni razlogi in razlogi odločbe o pritožbi. Zato in pa upoštevaje tudi dejstvo, da tožba pretežno ponavlja pritožbene razloge, se sodišče nanje sklicuje po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), dodatno pa izpostavlja, kot sledi.

8. Pravno podlago za odločitev v konkretnem primeru predstavlja določba 113. člena ZUP, ki med drugim določa, da, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ali, če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Nadalje sodišče opozarja še na določilo prvega odstavka 297. člena ZUP, ki določa, da, če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške. Zavezanca je treba na to poprej opozoriti.

9. Sodišče zavoljo preglednosti in lažje razumljivosti tožnikov tožbenih navedb izhodiščno (glede na stanje predloženega upravnega spisa) kratko povzema tek upravnega postopka v delu, ki se nanaša na izdajo odločbe, s katero je bilo tožniku prepovedano posedovanje psov:

- V obravnavani zadevi je bila najprej izdana odločba št. U06174-44/2017/15 z dne 24. 1. 2018, ki sicer ni predmet tega upravnega spora in s katero je bilo tožniku naloženo, da mora vse svoje pse registrirati in potem najti odgovorne lastnike, s katerimi mora urediti prepis psov skladno s predpisi, izrečena pa mu je bila tudi trajna prepoved posedovanja psov. Tožnik je bil opozorjen, da bo v primeru neupoštevanja izreka organ izdal dovoljenje za izvršbo odločbe po drugi osebi na stroške lastnika.

- Ker je bilo dne 30. 5. 2018 ob kontrolnem pregledu in ugotovitvi lastništva razvidno, da tožnik še vedno poseduje belgijskega ovčarja, številka mikročipa 191 060 000 092 810, je bil dne 6. 6. 2018 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se je dovolila izvršba odločbe. Zavetišču je bil odrejen odlov, prevoz iz C., namestitev in oskrba omenjenega belgijskega ovčarja, prav tako, pa je bil tožnik opozorjen, da stroške predhodno trpi UVHVVR, po izdaji računa pa stroški v zvezi z izvršitvijo tega sklepa bremenijo zavezanca in bo o njih na podlagi izstavljenega računa izdan poseben sklep.

- Izpodbijani sklep, ki je predmet sodnega nadzora v tem upravnem sporu, je bil v skladu s sklepom o dovolitvi izvršbe izdan 11. 7. 2018 in je bilo z njim tožniku naloženo plačilo zneska v višini 543,33 EUR.

10. V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče uvodoma poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.

11. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na vloženo zahtevo za sodno varstvo. Iz upravnega spisa je razvidno, da se zahteva za sodno varstvo nanaša na odločbo ter iz nje izhajajoč prekrškovni postopek, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Tozadevno velja enako, kot obrazloženo zgoraj glede sklepa o dovolitvi izvršbe.

12. Glede na podatke upravnega spisa tudi ne držita tožnikovi navedbi, da ni seznanjen z odločbo, s katero mu je bila naložena prepoved posedovanja psov, ter da je prava neuka stranka, nepismen in ne zna brati in pisati. Tožnik v ničemer ni obrazložil kako in zakaj bi to sploh lahko bilo relevantno za konkreten upravni spor, poleg tega pa sodišče takšne tožbene navedbe ocenjuje kot neresnične in prirejene za potrebe konkretnega postopka. Iz upravnega spisa, natančneje denimo iz vročilnice, ki je bila tožniku poslana skupaj s pozivom k izjavi o dejstvih in okoliščinah pred izdajo odločbe, ter vročilnice, s katero je tožnik potrdil prejem odločbe izhaja, da sta bili obe podpisani s strani tožnika. Nadalje je iz upravnega spisa razvidno, da je tožnik podpisal tudi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu dne 3. 2. 2017. Tožnikova trditev je tudi v nasprotju z dokaznim gradivom upravnega spisa, denimo v delu, iz katerega je razviden potni list za hišne živali. Na omenjenem potnem listu, kjer so navedene podrobnosti o lastništvu, je namreč prečrtan del, kamor se vpišejo podatki lastnika, ročno pa je pripisan nov domnevni lastnik. Tudi te tožbene navedbe zato sodišče zavrača.

13. Tožnik nazadnje v tožbi še navaja, da ima doma psa mešanca, v zvezi s tem pa podaja tudi dokazne predloge (zaslišanje tožnika, njegove partnerke, očeta in mame). Te dokazne predloge sodišče zavrača kot nepotrebne, saj dejstvo, ki ga tožnik želi dokazati s temi dokazi (da imajo doma psa mešanca), ni pravno odločilno za konkretni upravni spor. V predmetnem postopku je namreč osrednje vprašanje plačilo stroškov, ki se nanašajo na psa, ki je bil odvzet na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, torej belgijskega ovčarja označenega s št. 191060000092819, ne pa psa mešanca, ki ga omenja tožnik.

14. Tožnik je s tožbo izpodbijal tudi 2. in 3. točko odločbe drugostopenjskega upravnega organa, s katerima sta bili zavrnjeni tožnikovi zahtevi za vrnitev stroškov pritožbenega postopka in upravne takse. Odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi tožnikove pritožbe zoper izpodbijani sklep je bila po presoji sodišča pravilna, posledično pa tožnik ni bil upravičen do vračila takse za pritožbo in do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, zato sodišče tožbo tudi v tem delu zavrača.

15. Ker je tožba po navedenem neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (ničnost), je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

16. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

17. Sodišče je odločilo na seji na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik pretežno le ponavlja svoje trditve iz upravnega postopka, v preostalem pa podaja navedbe, ki jim sodišče ni sledilo, ter predlaga dokaze, ki za odločitev v tem upravnem sporu, kot obrazloženo, niso pomembni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 113

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NDkx